Fantazija naših nevednežev je, da bo tujec vlagal v podjetja, v katerih soodloča država

Čeprav bi morala biti strategija za upravljanje z državnim premoženjem usklajena že konec marca in bi jo na vladi morali sprejeti prejšnji teden, se to še vedno ni zgodilo. Na vprašanje, kdaj pričakujejo sprejem strategije, so nam v ponedeljek z vlade odgovorili, da vsebine dokumenta (strategije, op. p.) za zdaj ne morejo pojasnjevati. Ta je še vedno v usklajevanju.

V petek je sicer v javnost prišla informacija, da je vlada Zavarovalnico Triglav namesto med pomembne uvrstila med strateške naložbe. Razlika med prvimi in drugimi je bistvena. Pomembna naložba pomeni, da ima država v takšnem podjetju 25 odstotkov in eno delnico, uvrstitev podjetja med strateške naložbe pa, da država v njem zadrži delež v višini najmanj 50 odstotkov in eno delnico. Država je sicer v Triglavu že zdaj večinska lastnica: Republika Slovenija ima v zavarovalnici 34,5-odstotni delež, dobrih 28 odstotkov delnic pa je v lasti SDH. Prehod Triglava med strateške naložbe torej pomeni, da država svojega lastniškega deleža v zavarovalnici ne bo občutno spremenila.

Del ekonomske stroke meni, da največja državna zavarovalnica na seznamu strateških naložb nima kaj početi. Uvrstitev na seznam naj bi kazala predvsem na željo politike, da v gospodarstvu ohrani vpliv in se osebno okorišča. Iz osnutka: zasebni kapital je za zavarovalnice koristnejši Pripravljavci osnutka strategije za zavarovalniški sektor sicer v dokumentu z dne 24. 2. (zadnji javnosti dostopen osnutek, ki so ga v začetku marca objavili mediji) s primerjalno analizo tujih trgov ugotavljajo, da je država le izjemoma prevladujoči lastnik zavarovalnic.

Ker se zavarovalništvo postopno konsolidira, je za zavarovalnice zelo pomembno, da imajo na voljo svež kapital. Ta zagotavlja nadaljnjo rast te panoge. Pri pridobivanju sredstev imajo delniške družbe, ki niso v lasti države, prednost pri pridobivanju kapitala, potrebnega za rast, ugotavlja predlog strategije. Za vlagatelje je državno lastništvo pogosto negativno in v takšna podjetja niso pripravljeni vlagati.

Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava med strateške naložbe Vlada torej po eni strani v osnutku strategije ugotavlja, da ima državno lastništvo v zavarovalništvu več negativnih kot pozitivnih učinkov, po drugi strani pa naj bi po besedah Franca Jurše iz DeSUS in več virov blizu vlade po poročanju Financ prav največjo zavarovalnico uvrstila na seznam strateških naložb, kar pomeni, da se država iz te naložbe ne bo lastniško umaknila.

Na seznamu naj bi se po pisanju Financ, ki se sklicujejo na iste vire, znašla tudi Pozavarovalnica Sava, v kateri je država prisotna s četrtinskim deležem SDH in z nekaj več kot štiriodstotnim deležem, medtem ko je v strategiji kot strateška označena tudi Modra zavarovalnica, katere stoodstotni lastnik je Kad. Kdo bi vlagal v podjetje, kjer ima država nadzorni delež "Če bo zavarovalnica ostala v državni lasti, kdo bo vlagal: država ali tujec? Če sem tujec, me zavarovalnica, kjer je država večinsko lastniško prisotna, niti malo ne zanima. To ni resno. Želim imeti večino, da lahko odločam," pravi Peter Kraljič nekdanji direktor svetovalnega podjetja McKinsey, ki je dolga leta delal v Nemčiji.

Odvisno je tudi, kako je napisana strategija Zavarovalnice Triglav. "Ali bo ostala osredotočena predvsem na Slovenijo ali se bo še naprej širila po regiji, je tudi vprašanje. Vse se dogaja v megli. Brez resne strategije se ne bo zgodilo nič. Strategijo mora postaviti uprava zavarovalnice, ne pa vlada, ta lahko pove le, ali je družba strateška." V tem primeru bi morala denar zagotoviti država, tujec se gotovo ne bo spuščal v naložbo, kjer nima popolnega nadzora, razmišlja Kraljič. In kdo bi vlagal v podjetje, kjer država kot lastnik lahko ovira odločitve Podobno bi se zgodilo tudi v primeru, če bi Triglav ostal pomembna naložba, torej naložba z deležem 25 odstotkov in ene delnice, pravi Kraljič.

"To po zahodnih merilih še vedno pomeni, da lahko takšen lastnik blokira nekatere odločitve. Takšne zamisli so fantazija naših ljudi, ki ne poznajo trga. Strateg želi imeti možnost odločanja pri izboljševanju podjetja. Triglav ima zagotovo rezervo, če bi ga želeli približati merilom uspešnih zahodnih zavarovalnic. Z višjo donosnostjo. Slovenci morajo vedeti, da tujci vstopajo v podjetja zaradi dobička in rasti," navaja Kraljič.

Dodaja tudi, da je dober primer negotovosti primer prodaje Telekoma, kjer se je v povezavi s prodajanjem podjetja ustvaril vtis neresnosti. "Če bodo še naprej delali tako kot zdaj, bo vrednost podjetij v državni lasti še naprej upadala."

Lahovnik: Država se je izkazala kot najslabši mogoči lastnik NLB Država je prek deleža RS danes lastniško navzoča v osmih od 20 bank, ki delujejo na slovenskem trgu: Abanki Vipa, Banki Celje, NKBM (v postopku prodaje), NLB, SID banki, Gorenjski banki (skupno manj kot petodstotni delež) ter Factor banki in Probanki, ki sta od decembra predlanskim v nadzorovani likvidaciji, ta naj bi bila končana do konca prihodnjega leta.

Država namerava banke privatizirati. Ta cilj je v predlogu strategije – poleg finančne posredniške funkcije, povečanja njihove učinkovitosti, to je dobičkonosnosti, in zagotovitve sistemskega okvirja za finančno stabilnost – jasno zapisan.

Ne glede na to ekonomist Matej Lahovnik dvomi o resničnosti vladnih namer: "Slišal sem izjave vladnih predstavnikov, da želijo v NLB obdržati nadzorni delež. Privatizirati želijo NKBM, v NLB pa želijo ostati s 25-odstotnim deležem in eno delnico. A kdo bo vlagal v banko, kjer bo država imela nadzorni delež? Ali se umakneš ali se ne umakneš," je prepričan Lahovnik. "S tem, da vlada želi ostati z nadzornim deležem v NLB, znižuje ceno preostalega deleža, ki ga namerava prodati. Zainteresiranih kupcev bo bistveno manj, kot bi jih bilo, če bi se država popolnoma umaknila." "Vsak nov tako imenovan strateški dokument o privatizaciji bančnega sektorja, ki ga dajo na mizo, povzroči več novih vprašanj, kot pa daje odgovorov, ker je nejasno napisan. Sami ne vedo, kaj želijo. Kar zadeva mene, je stvar jasna: obdržal bi SID banko kot razvojno banko 100-odstotno v državni lasti za izvrševanje razvojne politike, vse ostalo je pa na prodaj," pravi Lahovnik.