Ekonomisti so prepričani: Janković drugačne ekonomske politike kot Bratuškova ne more voditi

Ekonomiste smo povprašali o morebitni novi gospodarski politiki države, ki bi jo v primeru današnje zmage Zorana Jankovića na volilnem kongresu Pozitivne Slovenije in posledično napovedanim padcem vlade zavzel Zoran Janković. Če bi seveda zmagal na današnjem kongresu za predsednika stranke. Napovedovanje je po besedah ekonomistov zaradi različnih scenarijev izjemno težko, a kljub temu se strinjajo, da velikega zasuka ni pričakovati.

Bogomir Kovač: Manevrskega prostora za morebitne zasuke ni Gre zgolj za predvidevanje, kjer ni mogoče predvideti naslednjega koraka. V primeru Jankovićeve zmage je namreč treba narediti nov scenarij. Kaj bo z vlado, ali se bo zgodba nadaljevala ali bodo izredne volitve? Če bodo izredne volitve, je to stvar nove koalicije. V vsakem primeru pa menim, da bodo tudi po vse pogostejših scenarijih, ki predvidevajo zmago Jankovića, vladne odločitve ostale takšne, kot so začrtane. Programski zasuk, ki ga je obetal Janković, v nobenem primeru ne more biti predmet vladne spremembe.

Janković sicer napoveduje, da bo on predsednik stranke, Bratuškova pa predsednica vlade. Gre za temeljni zasuk, ki ga Janković z vračanjem na prvotne programske zasnove, leto in pol pred rednimi volitvami, ne more uresničiti. Zadeve so zapeljane, kot so, in jih je treba v teh okvirih tako tudi izpeljati. Tudi po optimalnem scenariju z vidika strukturnih reform vlada ne more storiti ničesar drugega. DUTB in SDH sta tukaj in delo morata nadaljevati v zakonskih okvirih. Nova vlada ju lahko skuša le optimizirati in usmerjati, da bosta delovali na najboljši mogoč način.

Prodaja podjetij v pretežni državni lasti se bo zaradi zavez vlade nadaljevala in večjega odstopanja ni pričakovati. SDH namreč začenja delo in zakonsko opredeljene zaveze so začrtane. Roki v naslednjih treh mesecih SDH nalagajo določene naloge ne glede na to, kaj se bo zgodilo na političnem parketu. Manevrskega prostora za morebitne zasuke preprosto ni.

Maks Tajnikar: Zagotovo lahko pričakujemo drugačen način vodenja države Velikih zasukov v slovenski gospodarski politiki ni pričakovati, definitivno pa bi z izvolitvijo Jankovića nastale razlike. Zdaj je vse zastavljeno v smeri, ki jo vodi predvsem finančni minister Uroš Čufer.

Pričakovati je, da bo Janković vseeno poskušal doseči večjo avtonomnost slovenske politike v odnosu do Bruslja. Ali bo pri tem uspešen, vam ne znam povedati. To bi vplivalo predvsem na proračunsko politiko, na kar tudi sam ves čas opozarjam. V primeru nadaljnjega zategovanja pasu se namreč lahko zgodi, da bomo iz trenutno skromnega optimizma končali žalostno. Če pa bo proračunska politika nekoliko bolj sproščena, se nam obetajo lepe rasti že v letošnjem letu. Janković bo moral pokazati nekaj pripadnosti staremu programu stranke, ki je bil precej drugačen od izvajanja programa vlade Bratuškove.

Nekatere procese prodaje državnih podjetij se da ustaviti. Dvomim, da se Janković ne bo skušal vpletati v začete postopke prodaje. On namreč vse skupaj razume drugače od Bratuškove. Tudi na mestu predsednika vlade bi se obnašal drugače. Tu je na mestu tudi vprašanje prodaje Mercatorja, ne samo Telekoma Slovenije in drugih. Janković bi bil pri prodajah vsekakor bolj previden in jih skušal podrobneje definirati, zahteval bi revizijo postopkov in verjetno tudi ustavil nekatere procese. Trenutno nam namreč primanjkuje strategije, katera podjetja potrebujemo in jih ohranimo v državni lasti.

Janković bi verjetno tudi bolje urejal odnose s sindikati, kar pomeni, da velikega pritiska na zmanjšanje plač in odpuščanja v javnem sektorju verjetno ne bi bilo. Verjamem, da bo v primeru zmage pokazal "mehke različice", ki jih je nakazoval že prej.

Igor Masten: Tudi napovedi Bratuškove so bile pred nastopom mandata drugačne Kakršnakoli realistična različica ekonomske politike ne more bistveno odstopati od aktualne politike, ki smo jo vodili tudi že v času Janševe vlade. Ekonomske napovedi Bratuškove so bile v fazi kritike bistveno drugačne od tistih, ki so se oblikovale po nastanku zdajšnje vlade. Vlada se je morala namreč soočiti s pogledi Evropske komisije in Evropske centralne banke in realnost je bila drugačna.

Janković ima vso možnost ustaviti prodajo državnih podjetij, vendar tu se postavlja vprašanje o smiselnosti takšnega početja. Tudi v procesu odpravljanja makroekonomskih nesorazmerij zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja ima vlada suvereno možnost, da ne podleže zahtevam Evropske komisije. A na koncu se običajno nekaj takšnega le zgodi, saj mora država razmisliti, kaj je pametneje.

Jankovićeve politične izjave sicer nakazujejo, da je osredotočen predvsem na notranjepolitično dogajanje in ga zunanja politika relativno malo zanima. Na podlagi tega si lahko mislimo, da bi vodenje zunanje politike lahko prepustil nekomu drugemu v koaliciji. Ta bi potem začrtal odnos do Bruslja, ne toliko Janković sam.