Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
30. 1. 2011,
8.46

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Nedelja, 30. 1. 2011, 8.46

7 let, 2 meseca

EBRD znižala napoved letošnje slovenske gospodarski rasti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znižala napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije z 2,1 na 1,7 odstotka.

Ob tem kot glavne ovire za gospodarsko rast navaja težave bančnega sektorja s financiranjem in kakovostjo posojilnega portfelja ter vse manjšo sposobnost države, da z javnimi financami spodbuja gospodarstvo. "Varčevalni ukrepi zavirajo rast domačega povpraševanja" EBRD obenem ocenjuje, da je Slovenija lansko leto zaključila z enoodstotno gospodarsko rastjo, med glavnimi tveganji na poti hitrejšega okrevanja gospodarske dejavnosti pa poleg nezadostno kapitaliziranega bančnega sektorja in težav s slabimi posojili navaja še počasen tempo strukturnih reform in sprememb v korporacijskem upravljanju družb. EBRD za Slovenijo istočasno ugotavlja, da varčevalni ukrepi onemogočajo večji obseg javnofinančnih spodbud gospodarstvu in zavirajo rast domačega povpraševanja. V skupini držav srednje in vzhodne Evrope, kamor EBRD uvršča tudi Slovenijo, je EBRD sicer v svoji januarski napovedi poleg Sloveniji znižala še napoved za letošnjo gospodarsko rast Litvi (s štirih na 2,5 odstotka). Vsem ostalim državam v skupini je ocene popravila navzgor, najbolj Estoniji (s 3,2 na 3,6 odstotka).

V povprečju naj bi skupina, ki vključuje še Hrvaško, Madžarko, Latvijo, Poljsko in Slovaško, letos zabeležila 3,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi.

Hrvaški BDP naj bi se letos po dveh letih upadanja popravil za 1,9 odstotka (+0,1 odstotne točke), Madžarska naj bi zabeležila dvoodstotno rast (+0,3 odstotne točke), Latvija 2,7 odstotno (+0,1 odstotne točke), Poljska 3,9 odstotka (+0,6 odstotne točke) in Slovaška 3,7 odstotka (+0,2 odstotne točke).

Dvojna slika gospodarskega gibanja Kot poudarja EBRD, kažejo gospodarska gibanja v skupini dvojno sliko. Po eni strani Estonija, Slovaška in Poljska uživajo prednosti močnega izvoza in tesne povezanosti z Nemčijo, sorazmerno solidnih javnih financ ali velikega domačega trga v primeru Poljske.

Litvo in Latvijo še naprej bremenijo strogi varčevalni ukrepi, ki jih izvajata državi, pri madžarski pa veliko tveganje predstavlja dvom vlagateljev zaradi neverodostojne strategije javnofinančne konsolidacije. V primeru Hrvaške veliko tveganje predstavlja velika zadolženost zasebnega sektorja v povezavi z valutnimi tveganji.

Rast celotne regije 4,2-odstotna Celotna regija, ki jo pokriva EBRD in zajema države od Srednje Evrope do Srednje Azije, bo letos v povprečju sicer zabeležila 4,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi, navajajo analitiki EBRD v najnovejšem poročilu o gospodarskih gibanjih.

Med velikim gospodarstvi v regiji bosta Turčija in Rusija zabeležili pet- oz. 4,6-odstotno rast, države jugovzhodne Evrope pa bodo po napovedih EBRD zabeležile 1,9-odstotno rast (+0,3 odstotne točke), od tega npr. Srbija triodstotno (+0,1 odstotne točke), Bosna in Hercegovina 2,2-odstotno, Črna Gora 3,1-odstotno (+0,6 odstotne točke) in Makedonija 3,2-odstotno (+0,9 odstotne točke).

Ne spreglejte