"Durs je najbolj kadrovsko, materialno in informacijsko pohabljen sistem"

Ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj 700 do 800 dodatnih inšpektorjev. Nezadovoljni so tudi z novim informacijskim sistemom, ki ne deluje, kot je treba, zato morajo sredi 21. stoletja še vedno veliko dela opraviti ročno. "Durs je najbolj kadrovsko, materialno in informacijsko pohabljen sistem, ki zaradi mačehovskega odnosa države doživlja krizo, ko ni več sposoben zagotavljati uspešnega delovanja, finančnega nadzora in pobiranja davkov za državni proračun," je opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Inšpektorica Darja Voler: Število inšpektorjev se stalno zmanjšuje Število inšpektorjev se stalno zmanjšuje, saj se tistih, ki se upokojijo, ne nadomesti z novimi, je opozorila inšpektorica Darja Voler. Zdaj je uradno na Dursu zaposlenih 230 inšpektorjev, potrebovali pa bi jih vsaj še 600 do 700. "Na nas ne bi smeli gledati kot na strošek," je menila in opozorila še na nizke plače. Neto plača kontrolorja z visoko univerzitetno izobrazbo denimo znaša le okoli 920 evrov. Medtem ko naj bi bil vsak inšpektor pristojen za 350 zavezancev, pa jih nekateri zdaj nadzorujejo tudi 1000. To so posamezni zavezanci že ugotovili in svoje poslovanje selijo tja, kjer je pokritost z inšpektorji slabša. "Davčnim zavezancem ni treba hoditi iskati davčnih oaz na Ciper, imamo jo tudi v Sloveniji," je nezadovoljna s slovensko zakonodajo, ki podjetjem omogoča stečaje čez noč in neomejen prenos sredstev drugam, komentirala Tatjana Hribar iz novomeškega davčnega urada. "Mi smo tisti, ki polnimo državni proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. Če mi ne bomo mogli delati, bo šla država v stečaj," je dodala Hribarjeva. Opozarjajo tudi na nov informacijski sistem, ki je še vedno v fazi nadgradnje Poleg kadrovske podhranjenosti zaposleni na Dursu opozarjajo tudi na nov informacijski sistem Dursa, ki pa je še vedno v fazi nadgradnje. "Novi informacijski sistem nam ne ponuja zadostne podpore, zato še vedno uporabljamo starega iz leta 1988 in še vedno zelo veliko dela opravimo ročno," je povedala Breda Kolar iz velenjskega davčnega urada. "Obseg in zahtevnost nalog sta vse višja, izvajalci pa smo vse slabše opremljeni," je komentirala Kolarjeva, ki se ne čudi, da se gospodarski kriminal hitro povečuje. S povečanjem števila zaposlenih na Dursu, ne le inšpektorjev, bi se prilivi v državni proračun povečali, prav tako resnost zavezancev, je menila. Zaposleni na Dursu na probleme pri svojem delu opozarjajo že več let, a nimajo pravega sogovornika. Sodijo namreč tako pod ministrstvo kot za javno upravo, na čelu Dursa pa se v zadnjih letih vrstijo večinoma vršilci dolžnosti generalnega direktorja. "Delo opravljamo kakovostno in strokovno" Ob tem pa je slovenska davčna služba po pobiranju davkov v samem evropskem vrhu. "Kritik, da poberemo premalo davkov, ne bomo več poslušali. Delo opravljamo kakovostno in strokovno," je poudaril predsednik konference sindikata Dursa Rasim Brdakić. Sogovorniki so zavrnili očitke o neučinkovitosti slovenske davčne službe, ki jih je bilo pogosto slišati ob nedavni prvi javni objavi največjih davčnih dolžnikov. Neizterjanega davčnega dolga je res za skoraj milijardo evrov, vendar pa nihče ne pove, da zgolj 100 izterjevalcev prisilno izterja za več kot 600 milijonov evrov letno, je dejal davčni izterjevalec iz Kopra Dejan Ivkovič. Po njegovem mnenju bi lahko izterjali še več davčnega dolga, a so finančno omejeni. Durs res lahko kot upnik predlaga stečaj podjetja, ki ne poravnava davkov in prispevkov, a za to je treba plačati, je pojasnil. Na koprski davčni upravi so tako lahko lani predlagali stečaj le za tri podjetja in izbrali so tista, kjer so ocenili, da bi lahko državi povrnili največ dolga.