"Država in socialni partnerji morajo zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ"

Kot so zapisali v sporočilu za javnost je zmanjšanje BDP v drugem četrtletju po ocenah SURS znašalo 1,0 odstotka. Poleg nizkega domačega povpraševanja so se zaostrile razmere v evrskem območju, kjer so se še poslabšali obeti za rast gospodarstva v letu 2013. "Taki pogoji v mednarodnem okolju ne omogočajo okrevanja gospodarstva, ki bi temeljilo na izvoznem povpraševanju, kar se že kaže v slabšanju razmer v predelovalnih dejavnostih," so navedli. Prvič po letu 2009 se je na medletni ravni nekoliko znižal izvoz, večji upad izvoza pa sta ublažila razmeroma solidna gospodarska rast v Nemčiji in Avstriji ter usmerjanje na trge izven EU. Zmanjševanje zaposlenosti se je pospešilo, tudi zaradi poslabšanja razmer v večini panog izvoznega sektorja. Država in socialni partnerji morajo povrniti zaupanje Zahtevani donos na slovenske dolgoročne državne obveznice se je julija in avgusta močno povišal. Bonitetne agencije so avgusta znižale bonitetne ocene države in nekaterih bank, z opozorilom na možnost dodatnega znižanja v prihodnje. Po zavrnitvi reformnih ukrepov v lanskem letu morajo država in socialni partnerji povrniti zaupanje in zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ z usklajenim pristopom k potrebnim reformam. Na Banki Slovenije pravijo, da bodo "za načrtovano uravnoteženje salda javnih financ potrebni dodatni kratkoročni ukrepi, dodajajo pa, da mora zmanjševanje primanjkljaja temeljiti tudi na nadaljnjih prilagoditvah plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, kjer to dopuščajo razmere". Ponovno poslabšanje poslovnega rezultata bank lahko pričakujemo v drugi polovici leta Avgusta je inflacija dosegla 3,1 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot v evrskem območju. Povišanje inflacije v zadnjih mesecih pa je posledica dviga trošarin in drugih dajatev in medletne rasti evrskih cen nafte in sezonske hrane. Svet Banke Slovenije je na seji obravnaval tudi Poslovanje bank in gibanja na kapitalskem trgu v prvih šestih mesecih leta 2012. Bilančna vsota bank se je junija zmanjšala za 310 milijona evrov na 48,8 milijarde evrov, kar je raven, ki je bila dosežena v decembru 2011. Sposobnost bank za pridobitev novih kreditov je bolj odvisna od deželnega tveganja kot od bonitete posamezne banke. Na strani naložb pa so banke predvsem zmanjšale naložbe v vrednostne papirje in kratkoročne depozite pri bankah v tujini, so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Bruto dohodek bank se je v prvem polletju letos glede na primerljivo obdobje lani zvišal za dobro desetino predvsem zaradi enkratnega zvišanja neto neobrestnih prihodkov. Zaradi vztrajnega zniževanja neto obrestnih prihodkov lahko pričakujemo ponovno poslabšanje poslovnega rezultata bank v drugi polovici leta, so še navedli v sporočilu za javnost.