Dragi politiki, kaj ste pa vi naredili, da podjetniki ne bi zbežali iz Slovenije?

Prejšnji petek je odmevala zgodba svetovno znanega proizvajalca harmonik Rutar, ki zapušča Slovenijo in se seli v sosednjo Avstrijo, saj naši državi ni uspelo zaščititi njegovih izdelkov pred ponaredki. Izdelki Rutar imajo veliko dodano vrednost, cena za posamezno harmoniko se praviloma začne pri slabih štirih evrskih tisočakih.

Kdo vse je že zapustil Slovenijo? V zadnjih treh letih so Slovenijo pretresale napovedi, da multinacionalke zapuščajo Slovenijo in regionalna središča selijo v Zagreb ali Beograd. Tako sta v Sloveniji močno okrnili poslovne funkcije multinacionalki Procter&Gamble in GlaxoSmithKline. To pomeni, da sta občutno zmanjšali število zaposlenih. Slovenijo je pred dvema letoma zapustil tudi črnomaljski Secop, sicer bolj znan pod nekdanjim imenom Danfoss Compressors. Lastniki so proizvodnjo preselili na Slovaško, brez dela je ostalo okoli 700 zaposlenih.

Od domačih podjetij sta selitev dela proizvodnje v Italijo izvedla proizvajalec ultralahkih letal Pipistrel in izdelovalec jadrnic Seaway. Podjetje za izdelavo izdelkov iz pločevine Fori se je preselilo v Srbijo, proizvajalec izdelkov iz kompozitnih materialov Veplas pa je na Hrvaškem odprl podjetje, kamor, kot pravijo v podjetju, obstaja možnost selitve proizvodnje, vendar tega zaenkrat še niso naredili.

Nekdanji avtomobilski dirkač Aljoša Tušek, solastnik podjetja Tushek Supercars, je v začetku letošnjega leta svojo proizvodnjo butičnih avtomobilov preselil v avstrijski Cmurek. Tam že razvija svoj novi superšportni avtomobil, ki ga odlikujeta najvišja mogoča hitrost in izjemna lahkost.

Iz Evrope pa se je letos umaknil avtomobilist Chevrolet. Zaposlene v slovenskem predstavništvu je že odpustil. Njegov odhod pa pomeni zlasti udarec za avtomobilski terminal Luke Koper. Chevrolet je imel namreč v Luki zakupljenih šest tisoč parkirnih mest v novi moderni garaži našega pristanišča. Koper je bil praktično glavna evropska vstopna točka za vsa Chevroletova vozila, ki jih proizvajajo v Južni Koreji in na evropski trg pridejo iz korejskih pristanišč Inčon, Busan in Gunsan.

It's all about economy* Zakaj je pomembno, da vlada s svojimi ukrepi zadrži podjetja v Sloveniji in naredi vse, da privabi še čim več tujih podjetij? Če podjetje zapusti državo, državljani ostanejo brez služb in brez plač. Zakaj je to slabo za državo? Ker mora brezposelnim plačati nadomestilo oziroma socialno pomoč, obenem pa ima državni proračun izpad davčnih prihodkov. Podjetja, ki odidejo v drugo državo, ne plačujejo v slovenski proračun, temveč v tujega.

Zakaj je na primer uvedba predlaganega davka na sladke pijače nevarna za državljane? Čeprav gre za zelo majhen načrtovan priliv nove davščine, ocenjen je zgolj na osem milijonov evrov, pa ta davek zadane le nekaj deset podjetij v Sloveniji. Zaradi tega se podjetju zmanjša dobiček ali začne poslovati z izgubo. Podjetje z izgubo ne more vzdržno poslovati, saj ga izguba dolgoročno pripelje v stečaj. Če se hoče temu izogniti, mora znižati stroške svojega poslovanja, to pa vedno vključuje tudi odpuščanje.

Ključno vprašanje Ključne ljudi, ki zasedajo vplivna mesta in so soodgovorni za poslovno ozračje v državi, smo zato vprašali: Kaj ste naredili, da slovenska podjetja ne bi več selila svoje proizvodnje v tujino? Konkretnih odgovorov politikov nismo dobili.

Branko Meh, Obrtna zbornica: Če bodo prispevki in davki nižji, bomo lažje zaposlovali "Mi vlado vsakodnevno opozarjamo na to, da je treba slovenska podjetja razbremeniti in spremeniti delovnopravno zakonodajo. Rutarjev primer selitve proizvodnje harmonik še dodatno razkriva, zakaj podjetja odhajajo v tujino. Šli so zaradi birokracije in birokratov, ki jim preprosto ni uspelo zagotoviti zaščite njegovega proizvoda. Mi se dnevno borimo in upamo, da bomo z novim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom uspešnejši," pravi predsednik obrtne zbornice Branko Meh.

Obrtniki po njegovih besedah zahtevajo nižje prispevke za zaposlene in nižje davke, saj je Slovenija "glede tega ena najbolj obremenjenih držav v Evropi. Če bodo prispevki in davki nižji, bomo lažje zaposlovali. Da ne govorim o birokraciji in o tem, kakšne formularje vse mora obrtnik izpolnjevati. To je vse breme za obrtnike in podjetnike."

Goran Novkovič, Gospodarska zbornica: Imamo nestabilno in slabo poslovno okolje "Ne le, da se nekatera podjetja selijo iz države, ampak smo neatraktivni tudi za prihod tujega kapitala. V Evropski uniji smo po obsegu tujih investicij med najslabšimi, razlogov za to pa je več. Med njimi je predvsem nestabilno in slabo poslovno okolje. Zadnji primer so dodatne obremenitve gospodarstva z rebalansom državnega proračuna," izpostavlja Goran Novkovič iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Kot primer je navedel investitorja, ki je pred nekaj meseci kupil tovarno v Sloveniji in naredil načrt za prihodnje leto, potem pa je vlada z rebalansom dvignila obremenitve podjetij z dajatvami in prispevki. "To je zelo slaba popotnica. Že leta se trudimo in opozarjamo vlade, ki v zadnjem obdobju niso poskrbele, da bi bili privlačni za tuje investicije in domača podjetja. Vsako podjetje potrebuje dobro okolje za razvoj, tega pa ne moremo doseči brez reform in razbremenitve gospodarstva," je prepričan.

Andrej Krašek, AVK: Trudimo se, da bi zagotovili ugodne razmere za poslovanje Na agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki jo vodi Andrej Krašek, so zapisali, da imajo "pristojnost ugotavljati in sankcionirati zlorabe prevladujočega položaja in sklepanje nedovoljenih, kartelnih dogovorov med gospodarskimi subjekti, saj obe prepovedani ravnanji povzročata dvig cen in s tem znižanje konkurenčnosti kupcev ali dobaviteljev, takšno stanje pa lahko povzroči tudi odhod podjetij v tujino".

"Agencija torej s svojim trudom, da bi zagotovila čim ugodnejše razmere za poslovanje podjetij, vpliva na povečevanje konkurenčnosti slovenskih razmer za poslovanje," so sklenili.

Vesna Stanković Juričić: Urad za intelektualno lastnino se ukvarja predvsem z osveščanjem "Urad tako kot drugi podobni uradi v EU v okviru svojih pristojnosti posveča veliko pozornosti ozaveščanju podjetnikov in javnosti nasploh o pomenu varovanja intelektualne lastnine in o uporabi pravic intelektualne lastnine, nima pa v rokah nobenih mehanizmov, s katerimi bi lahko ukrepal zoper kršitelje pravic intelektualne lastnine," so nam med drugim pojasnili v uradu za intelektualno lastnino, ki ga vodi Vesna Stanković Juričić.

Dušan Mramor, ministrstvo za finance: Navajanje posameznih ukrepov bi bilo lahko zavajajoče "Podjetja se odločajo za kraj svojega poslovanja na podlagi presoje različnih kriterijev. Bistvo enotnega trga, h kateremu je pristopila Slovenija z vstopom v Evropsko unijo, je uveljavljati pravico prostega ustanavljanja podjetij na celotnem območju Unije, ne glede na to, iz katere države je ustanovitelj podjetja. Ukrepi države in še posebej ministrstva za finance so zagotavljati stabilno in spodbudno gospodarsko okolje za razvoj in rast mednarodno konkurenčnega gospodarstva. Navajanje posameznih ukrepov MF, ki so namenjeni temu, bi bilo lahko zavajajoče, saj posamezni ukrep ne more dati ustreznih rezultatov. K spodbudnemu gospodarskemu okolju vsak od ukrepov ministrstva za gospodarstvo na neposreden ali posreden način prispeva svoj del," so nam odgovorili na ministrstvu za finance, ki ga vodi profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor.

Bosta vsaj ta dva ministra povedala kaj konkretnega? Kaj so pristojni na vašem ministrstvu naredili za to, da se slovenska podjetja ne bi selila v tujino, smo vprašali tudi:

- ministrstvo za gospodarski razvoj, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, - pravosodno ministrstvo, na čelo katerega je Goran Klemenčič.

Odgovorov na vprašanja, poslana včeraj pred 9. uro, nam še niso poslali. Ko jih dobimo, jih bomo objavili.

*Vse se vrti okoli gospodarstva