Do leta 2016 v Sloveniji za 5,6 odstotka nižji BDP?

Po negativnem scenariju bi bil BDP v območju evra do 2016 glede na osnovni scenarij nižji za 6,6 odstotka, v Sloveniji pa za 5,6 odstotka. Obremenitvene teste 124 bank, ki bodo potekali v naslednjih mesecih in katerih rezultati bodo znani oktobra, bo Evropska bančna agencija (Eba) izvedla skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) in v sodelovanju med domačimi in evropskimi nadzorniki. Iz Slovenije so v preglede vključene Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in SID banka.

Makroekonomski scenariji so zasnovani na podlagi ključnih tveganj, ki jih prepoznava Evropski odbor za sistemska tveganja kot ena od ustanov v arhitekturi finančnega nadzora v EU. Gre za morebitne nove šoke na globalnih finančnih trgih in upad povpraševanja v velikih trgovinskih partnericah, še posebej hitro rastočih gospodarstvih v Aziji, Latinski Ameriki in na območju nekdanje Sovjetske zveze, in s tem padec svetovne trgovine.

Gre tudi za različne šoke na strani povpraševanja in ponudbe v članicah EU ali pretrese na nepremičninskem trgu, nove pritiske na ceno zadolževanja ranljivejših članic unije zaradi pomanjkanja zaupanja v reformne procese ter nove šoke v bančnem sistemu evrskega območja in širše unije.

Vsi ti dejavniki bi tako lahko po danes objavljeni metodologiji vodili v negativni scenarij, po katerem bi bil bruto domači proizvod (BDP) v območju evra do 2016 glede na osnovni scenarij nižji za 6,6 odstotka, v celotni EU pa za sedem odstotkov. V Sloveniji bi bil po negativnem scenariju glede na osnovne predpostavke nižji za 5,6 odstotka.

Po osnovnem scenariju naj bi se BDP v območju evra letos okrepil za 1,2 odstotka Po osnovnem scenariju naj bi se sicer BDP v območju evra letos okrepil za 1,2 odstotka, prihodnje leto za 1,8 odstotka v 2016 pa za 1,7 odstotka. Za celotno unijo so stopnje rasti 1,5, dva in 1,8 odstotka. Po negativnem scenariju bi se BDP v območju skupne valute letos znižal za 0,7 odstotka, prihodnje leto upadel za 1,4 odstotka, v 2016 pa stagniral. Zelo podobna bi bila gibanja v celotni uniji.

V Sloveniji bi se BDP ob uresničitvi osnovnega scenarija letos znižal za 0,1 odstotka, čeprav tako Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kot Banka Slovenije in Mednarodni denarni sklad (IMF) za letos napovedujejo gospodarsko rast. Umar namreč pričakuje 0,5-odstotno rast, Banka Slovenije 0,6-odstotno, IMF pa 0,3-odstoten dvig BDP.

Prihodnje leto naj bi bila rast po osnovnem scenariju 1,3-odstotna, v 2016 pa 1,2-odstotna. Ti obeti so glede na druge napovedi sorazmerno optimistični. Po negativnem scenariju pa bi se slovenski BDP letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 1,3 odstotka in v 2016 za 0,2 odstotka.

Najbolj bi uresničitev tveganj iz negativnega scenarija sicer vplivala na gospodarska dejavnost na Hrvaškem, v baltskih državah, na Švedskem, v Romuniji in na Češkem. Scenarij za obremenitvene teste vključuje tudi inflacijo, ki bo v vsakem primeru nizka, a padca v deflacijo Eba ne predvideva.

Stopnja brezposelnosti naj bi se po osnovnem scenariju v območju evra do 2016 glede na letos znižala z 12 odstotkov na 11,3 odstotka, v celotni EU pa z 10,7 odstotka na 10,1 odstotka. Po negativnem scenariju naj bi v območju evra do 2016 z 12,3 odstotka narasla na 13,6 odstotka, v celotni povezavi pa z 11,3 odstotka na 13 odstotkov.

V Sloveniji osnovni scenarij predvideva vztrajanje brezposelnosti pri okoli 10,7 odstotka V Sloveniji osnovni scenarij predvideva vztrajanje brezposelnosti pri okoli 10,7 odstotka, po negativnem scenariju pa bi se dvignila z letošnjih 11,2 odstotka na 13,3 odstotka. Scenarij se dotika tudi cen stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, kjer negativni scenarij predvideva kar precejšnja odstopanja od osnovnih predpostavk. Pri stanovanjskih nepremičninah bi bil tako šok celo okoli 20-odstoten. V Sloveniji bi bilo negativno odstopanja manjše od tistega, pričakovanega za območje evra oz. celotno EU.

Manjši od povprečja v območju evra in celotni uniji bi bil v Sloveniji tudi šok pri cenah delnic, tako osnovni kot negativni scenarij pa za Slovenijo predvidevata precej visoko ceno zadolževanja, od ene do dobrih dveh odstotnih točk nad trenutno zahtevano donosnostjo.

ECB bo v sodelovanju z Ebo in zunanjimi izvajalci, kot je družba Oliver Wyman, temeljito pregledala 128 bank v območju evra. Pod drobnogled so izvajalci novembra lani vzeli za 3720 milijard evrov sredstev, kar predstavlja 58 odstotkov vse tveganju prilagojene aktive v pregledanih bankah. Gre za podoben temeljit zdravstveni pregled, kot so ga tri mednarodne revizijske družbe lani jeseni izvedle v slovenskih bankah.

Pregled bo temeljil na dveh ključnih etapah. Ena je pregled kakovosti sredstev, ki bo pokril vse od posojil prek medbančnih instrumentov do državnih obveznic. Druga pa bo obremenitveni test. Rezultati obremenitvenih testov in pregledov aktive bodo znani oktobra letos, ECB pa naj bi nadzorniške pristojnosti prevzela novembra. Enotni nadzor predstavlja prvi steber bančne unije.