Petek, 4. 3. 2011, 16.35
8 let, 5 mesecev
Delodajalci in sindikati za izboljšanje konkurenčnosti

Na seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) so socialni parterji vendarle podali pomislekov, in sicer zlasti glede modernizacije socialnega dialoga in plačne politike.
Jože Smole: delodajalci program v temelju podpirajo
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je tik pred koncem seje pojasnil, da delodajalci program v temelju podpirajo. Pozdravljajo predvsem tista izhodišča, "ki govorijo, da ne moremo več delati na večjih obremenitvah gospodarstva, temveč na tem, da se začne javni sektor obnašati bolj racionalno in da pride do razvoja, ki je zastal".
Delodajalci proti vmešavanju vlade pri usklajevanju plač
Ni pa dokument delodajalcev prepričal v celoti. Smole je v tej luči izpostavil, da se vlada zavzema za spremenjen način usklajevanja plač, in sicer tako, da to ne bi več potekalo v bipartitnem dialogu med delodajalci in sindikati, temveč da bi pri tem sodelovala tudi vlada. To je po njegovih besedah nesprejemljivo. "S tem bi se vrnili za desetletje nazaj," je dodal.
S tem se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Ta se je sicer ustavil še ob poudarku vladne strani glede krepitve položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, pri čemer je dejal, da je to pomembno, da pa se boji, da se "preveč ukvarjamo s konkurenčnostjo na mednarodnih finančnih trgih in nato pozabimo na tisti del, ki dogaja pri nas in se dogaja zdaj".
Z dokumentom zadovoljni tudi sindikati
Da je dokument kvaliteten, se je s Smoletom in Antauerjem strinjal tudi predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Ob tem pa je predstavil nekaj po njegovem mnenju ključnih točk, povezanih z ukrepi.
Dokument mora upoštevati veliko zadolženost bank in podjetij zaradi notranjih odkupov. To so največji problemi, ki jih je treba sanirati, pa ne na račun zdravih delov teh podjetij. "Govorim o gradbeništvu, kajti če tega ne bomo sanirali, bomo ostali brez pomembne strukture gospodarstva, ki vpliva tudi na druge dejavnosti," je povedal.
Pod ravnjo povprečne plače je skoraj 70 odstotkov plač
V zvezi z ukrepi se mu zdi ključna tudi plačna politika. Kot je dejal, soglaša z ugotovitvijo vlade, da je za Slovenijo značilna zbitost plač in spomnil, da je pod ravnjo povprečne plače skoraj 70 odstotkov plač.
Do tega je po njegovih besedah prišlo zaradi pritiskov, vezanih na dvig minimalne plače, ki jim niso sledili dvigi plač za srednje in visoke kadre. V tej luči so po njegovih besedah problematični tudi previsoki stroški dela oz. previsoki prispevki in davki na segmentu plač. Zaradi tega namreč delodajalci znižujejo plače, je prepričan.
Rebolj: Plače ni mogoče vezati na inflacijo ali produktivnost
Reboljev tretji poudarek v zvezi z ukrepi za konkurenčnost je bil, da plač ni mogoče vezati na inflacijo ali produktivnost. "Prevelika vezanost plač na produktivnost pomeni, da delavci ne participirajo pri dodani vrednosti, ampak da se to seli h kapitalu," je dejal.
Danes je bilo sicer na sporedu seje ESS deset točk, a jih je bilo kar nekaj med njimi črtanih iz dnevnega reda. Socialni partnerji tako niso obravnavali nacionalnega reformnega programa, sprememb zakona o delovnih razmerjih, predloga Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede dviga minimalne plače, zdravstvene reforme in predloga zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena.