Čufer: Slovenija ne bo naslednji Ciper

Tiskovna agencija Reuters se je razpisala o spremembah v vrhu slovenske politike in razmerah v gospodarstvu. Zapisali so, da se bo morala Slovenija dodatno zadolžiti na trgu, kar pa za zdaj ni mogoče zaradi visokih cen zadolževanja. Obresti na slovenske obveznice so se začele zviševati, potem ko je postalo jasno, da bo moral Ciper v zameno za mednarodno pomoč privoliti v zelo ostre pogoje. Ko je sredozemski otok vendarle dosegel dogovor s trojico posojilodajalcev, pa so začeli v tujini špekulirati, da je naslednja v vrsti, ki bi jo lahko dočakala ciprska usoda, Slovenija. Sloveniji se ne mudi na trge Čeprav so slovenske banke ravno tako v težavah, pa je bančni sektor precej manjši od ciprskega in ni tako izpostavljen grškemu dolgu, kar v izjavi za Reuters potrjuje tudi finančni minister Uroš Čufer: "Ne bomo potrebovali finančne pomoči. Zelo miren sem." Pri tiskovni agenciji ob tem navajajo, da se bo morala država, ki trpi tudi zaradi zmanjšanega izvoza in visoke brezposelnosti, kmalu dodatno zadolžiti, vendar po besedah Čuferja državi še ne teče voda v grlo. "Ni nam treba iti na trg v teh zaradi Cipra pregretih časih. Lahko počakamo, da se trgi umirijo, da začnejo vlagatelji zaupati delovanju vlade, nato bomo stopili na trg."

Slaba banka do septembra Kar zadeva implementacijo slabe banke, je minister zagotovil, da se bo to zgodilo do septembra, ustanova pa naj bi prevzela okoli sedem milijard slabih posojil treh glavnih bank v državi, ki so vse v večinski državni lasti. Te banke bi potem potrebovale okoli milijardo evrov sveže finančne injekcije, kar pomeni tretjino skupne zadolžitve, to pa naj bi se po Čuferjevih besedah lahko zgodilo pozneje v letu.

"Toksična kombinacija političnega nadzora in slabega upravljanja" Reuters navaja, da je Slovenija zaradi argumentacije varovanja nacionalnih interesov edina nekdanja komunistična država, ki pred vstopom v EU ni prodala svojega deleža v državnih bankah, kar je v bankah ustvarilo "toksično kombinacijo političnega nadzora in slabega upravljanja". To se je državi maščevalo leta 2009, ko so se močno poslabšale razmere v gospodarstvu. Ekonomska kriza je zaustavila leta hitre raste in nepremišljenega posojanja, ki med drugim vključuje tudi 187 milijonov evrov težko posojilo največjemu gradbenemu podjetju SCT.

Banke so vredne le petino knjižne vrednosti Država sicer bank po zagotovilih Čuferja še ne bo prodajala prav kmalu, saj trenutno držijo le okoli petino svoje realne knjižne vrednosti. Vlada bo počakala, da se banke dokapitalizirajo, trgi pa stabilizirajo, preden jih proda v zasebne roke. "Zdaj ni pravi čas za prodajo. Prodajanje po teh cenah nima smisla … Tudi prihodnje leto je zelo optimistično," besede ministra navaja Reuters.

Letos bo privatizirano vsaj eno podjetje Čufer je ob tem poudaril, da lahko Ljubljana v primerjavi s Ciprom sama rešuje svoje težave. "Slovenije nikakor ne gre primerjati s Ciprom, vsekakor ne gre za davčno oazo … Glavna težava slovenskih bank je preveč dolga podjetij in pomanjkanje kapitala," je povedal Čufer, ki je ob tem poudaril, da bo vlada potrebna sredstva za sanacijo bančnega sektorja dobila s prodajo državnih podjetij, ne samo z varčevanjem, kar se je v nekaterih članicah evroobmočja pokazalo za slabo strategijo. Imen podjetij, ki bi jih privatizirali, ni navedel, je pa dodal, da bo do konca leta vsaj "ena velika privatizacija".