Sreda, 23. 2. 2022, 22.37
2 leti, 9 mesecev
Cene stanovanj v Ljubljani so od novembra eksplodirale
Še novembra lani je stanovanje v Ljubljani v povprečju zamenjalo lastnika za okoli 3.000 evrov za kvadratni meter, že januarja letos pa je omenjena številka zrasla za skoraj 500 evrov (oziroma za približno 15 odstotkov) na slabih 3.500 evrov za kvadratni meter. Januarja je bil kvadratni meter prodanega stanovanja dražji v primerjavi z decembrom skoraj v vseh delih Ljubljane, edini izjemi sta bila Bežigrad in Moste-Polje.
V Ljubljani se v zadnjih dveh mesecih očitno nadaljuje strma rast cen stanovanj. Potem ko so se posli s stanovanji novembra lani sklepali po okoli 3.000 evrov za kvadratni meter, je povprečna cena prodanega kvadratnega metra zrasla že skoraj na 3.500 evrov.
V nadaljevanju članka vam bomo predstavili najdražja stanovanja, ki so zamenjala lastnika janarja letos, ter gibanje cen za kvadratni meter prodanih rabljenih in novozgrajenih stanovanj po posameznih katastrskih območjih v Ljubljani od januarja 2020 do januarja 2022.
V članku smo analizirali prodajo novih in rabljenih stanovanj zgolj v Ljubljani. Razlog za to se skriva predvsem v številu poslov, saj je nepremičninski trg najbolj dejaven prav v prestolnici. Za statistično analizo poslov in cen nepremičnin pa mora biti na voljo dovolj velik vzorec, da so podatki še vedno relevantni.
Januarski rekordi za kvadratni meter – 5.000 evrov za kvadratni meter
Januarski rekord glede na ceno kvadratnega metra pripada 45-kvadratnemu stanovanju na Bohoričevi ulici 17 v Ljubljani, ki je lastnika zamenjal za ceno 5.000 evrov za kvadratni meter oziroma 225 tisoč evrov. 186 tisoč evrov oziroma 4.894 evrov za kvadratni meter je neznani kupec odštel za stanovanje s površino 35 kvadratnih metrov na Mesarski cesti 38. Stanovanje s površino 28 kvadratnih metrov pa je dobilo novega lastnika za 135 tisoč evrov oziroma 4.821 evrov za kvadratni meter.
Na spodnjem zemljevidu lahko preverite deset najdražjih stanovanjskih poslov v Ljubljani glede na ceno kvadratnega metra v zadnjih treh mesecih. Stanovanja so označena s številkami, ki se nanašajo na mesto na lestvici najdražjih stanovanj (1 – najdražje, 10 – najcenejše).
Januarski rekordi za najdražja stanovanja – 483 tisoč evrov za 129 kvadratnih metrov
Skoraj pol milijona evrov oziroma 3.744 evrov za kvadratni meter je januarja kupec odštel za stanovanje s površino 129 kvadratnih metrov na Šmartinski cesti 72 v Ljubljani. To je bilo najdražje stanovanje, ki je dobilo novega lastnika v prvem mesecu letošnjega leta. Sledi mu stanovanje s površino 154 kvadratnih metrov na Dunajski cesti 186, ki je novega lastnika stalo 420 tisoč evrov oziroma 2.727 evrov za kvadratni meter.
Na spodnjem zemljevidu lahko preverite deset najdražjih stanovanjskih poslov v Ljubljani v zadnjih treh mesecih. Stanovanja so označena s številkami, ki se nanašajo na mesto na lestvici najdražjih stanovanj (1 – najdražje, 10 – najcenejše).
Center Ljubljane tudi tokrat ni najdražji
V nadaljevanju članka bomo podrobneje analizirali posamezna katastrska območja v Ljubljani. Pogledali bomo število poslov ter povprečno ceno za kvadratni meter prodanega novega ali rabljenega stanovanja od januarja 2020 do januarja 2022. Kot razkrije analiza posameznih katastrskih območij v Ljubljani, prihaja v prestolnici tudi do zanimivih razlik. Decembra lani so tako kupci v povprečju za kvadratni meter stanovanja več odšteli za Bežigradom kot pa v središču prestolnice, ki že sicer že tradicionalno spada med najdražje nepremičninske trge v državi. Januarja pa je največjo povprečno ceno za kvadratni meter stanovanja zabeležilo območje Vič-Trnovo.
Center – 3.872 evrov za kvadratni meter
Povprečna cena za kvadratni meter je januarja v primerjavi z decembrom zrasla za več kot 500 evrov. V povprečju so stanovanja menjala lastnika za 3.872 evrov za kvadratni meter. Vsaj 14 stanovanj je bilo prodanih januarja v centru Ljubljane.
Bežigrad – 3.382 evrov za kvadratni meter
Januarski posli s stanovanji so se glede na ceno kvadratnega metra sklepali ceneje v primerjavi z decembrskimi. Razlika je sicer minimalna, januarja so novega lastnika stanovanja dobila s povprečno ceno 3.382 evrov za kvadratni meter (oziroma 20 evrov manj za kvadratni meter kot decembra). Januarja je bilo za Bežigradom prodanih vsaj 13 stanovanj.
Moste-Polje – 3.030 evrov za kvadratni meter
Tudi na območju Moste-Polje je cena kvadratnega metra stanovanja ostala bolj ali manj enaka kot decembra. Cene v tem območju so pravzaprav relativno stabilne že vse od junija lani, lastnike stanovanja menjajajo za okoli 3.050 evrov za kvadratni meter. Januarja je bila povprečna cena kvadratnega metra pri vsaj 12 poslih 3.030 evrov.
Rudnik – 3.032 evrov za kvadratni meter
Rudnik tudi januarja ostaja med najmanj zanimivimi območji za kupce in prodajalce stanovanj. Lastnika so januarja zamenjala vsaj tri stanovanja po povprečni ceni 3.032 evrov za kvadratni meter. Številka je sicer za skoraj 500 evrov višja kot decembra lani, vendar zaradi majhnega števila poslov že ena prodaja zelo vpliva na povprečno ceno.
Vič-Trnovo – 3.894 evrov za kvadratni meter
Tudi na območju Vič-Trnovo je povprečna cena kvadratnega metra stanovanja januarja v primerjavi z decembrom lani zrasla za 500 evrov, in sicer na 3.894 evrov. Posledično je bilo to območje v prvem mesecu letošnjega leta najdražje v Ljubljani. Novi lastniki so sicer zaenkrat prijavili le šest transakcij z nepremičninami, zato bo najverjetneje čez nekaj mesecev, ko bodo regulatorji imeli popoln seznam vseh poslov, številka nekoliko drugačna.
Šiška – 3.258 evrov za kvadratni meter
V Šiški je povprečna cena kvadratnega metra stanovanja januarja v primerjavi z decembrom lani zrasla za 200 evrov, in sicer na 3.258 evrov. Lastnika je zamenjalo vsaj 14 stanovanj.
V sodelovanju z zagonskim podjetjem Arvio bomo na Siol.net vsak mesec predstavili pregled poslov na ljubljanskem nepremičninskem trgu. Arvio podatke, ki so osnova za zgoraj predstavljeno analizo, črpa neposredno iz Evidence trga nepremičnin, ki jo ureja Gurs. Ob tem je treba poudariti še naslednje:
- Posel z nepremičnino pristojni državni agenciji prijavijo prodajalci ali pa Furs. Rok za oddajo podatkov o poslu je sicer 15. dan v mesecu, v katerem je bil sklenjen posel, vendar izkušnje kažejo, da se podatke sporoča z zakasnitvijo več kot enega mesca. Posledično podatki po posameznih mesecih ne vključujejo vseh poslov. Tako je za januar 2022 v bazo ETN vključenih le približno 50 odstotkov poslov, kar pomeni, da so podatki o povprečnih cenah za januar le začasni. Ko bodo v bazo ETN vključeni vsi posli, lahko pride do sprememb povprečnih cen.
- Pri Arviu v analizo tudi niso vključili vseh, temveč le zanesljive posle s stanovanji. Kaj točno to pomeni, si lahko preberete na spletni strani Zanesljivost podatkov o sklenjenih transakcijah.
7