Bojan Brank: Nikoli ne moreš biti navdušen nad poslovanjem!

Kot dolgoletni menedžer, ki je septembra začasno za dva meseca ali malenkost več prevzel Luko, se zaveda, da rezerve vedno obstajajo. Zato potrebujejo prevetritev poslovnih procesov in še več tovora. "Več tovora je nujnost za rast podjetja," opozarja Brank, ki priznava, da si tudi v Luki Koper podajajo kljuke vsi tisti, ki bi radi vstopili v lastniško strukturo upravljavca najpomembnejšega severnojadranskega pristanišča. V Luki Koper ste kot vodilni za posel le nekaj mesecev. Ste pričakovali, da je v Luki Koper kar precej težav? Luka ima pred seboj kar nekaj relevantnih izzivov tako za menedžment kot tudi za samega lastnika (večinski lastnik država, op. p.). Za nas kot menedžersko ekipo je najpomembnejše vprašanje poglabljanja morja pred koprskim pristaniščem zaradi njegove plitkosti. Mi zdaj poglabljamo tisto, kar je zunaj območja koncesije upravljavca, torej v plovnem kanalu, z deli naj bi končali maja ali junija letos. Naša uprava si tudi prizadeva, da bi tudi morje znotraj prvega bazena Luke Koper poglobili. Obstajajo možnosti za to, ob seveda aktivnem sodelovanju vseh tistih, ki nam lahko pomagajo. Obstaja soglasje na načelni ravni, da bo Luka Koper imela možnost odlaganja mulja iz morja na ankaranski bonifiki, na delu, ki je predviden za odkopni material iz izkopavanja drugega tira med Divačo in Koprom. Problem plitkega morja v koprskem pristanišču se vleče že leta in predstavlja oviro za prihod velikank z velikim številom kontejnerjev … zato se mnogi ladjarji tudi ogibajo koprskega pristanišča. To drži. Pretovor se je v zadnjih letih zelo spremenil. Mi zaradi preplitkega morja ne moremo sprejemati velikih ladij z več kot sedem tisoč naloženimi kontejnerji, vendar ne polno naloženimi, zato gredo najprej v Trst, potem pa k nam v Koper, ko so že malo razložene … Jasno! To povečuje stroške tudi samemu ladjarju. V preteklih mesecih sem se srečal z najpomembnejšimi ladjarji, za katere skrbimo v Kopru, in prvo vprašanje je bilo, kdaj bomo poglobili morje. Mogoče smo tudi samo premalo komunicirali, da nam v Luki na tem področju teče voda v grlo in se nimamo časa ukvarjati sami s seboj … Upam, da bomo v prvem polletju 2013 na tem področju dejansko naredili korak naprej. Ne moremo večno zardevati pred ladjarji in jim razlagati ene in iste zgodbe, zakaj se pač ne da. Treba je enkrat povedati, da se da poglobiti morje, naredili smo kar nekaj, in da bomo vse skupaj potisnili naprej. Kako ocenjujete lansko poslovno leto? Eni pravijo, da so razmere zaradi krize slabše, posamezni ladjarji iščejo nove poti, druga pristanišča, spet drugi pravijo, da bi bilo lani lahko poslovanje veliko boljše, kot je bilo … Vaš odgovor? Nikoli v svoji dolgi 25-letni menedžerski praksi nisem bil navdušen nad poslovanjem. Zakaj? Zato, ker je vedno mogoče narediti tudi bolje. Obenem pa je možno, da so rezultati lahko tudi slabši … Na načelni ravni ne morem reči, da sem z vsem doseženim zadovoljen, nisem, lahko bi bilo tudi boljše. Sem pa zelo zadovoljen, da imamo v menedžerskem moštvu ljudi, ki znajo, zmorejo in hočejo peljati stvari naprej, naj tej zdravi osnovi se lahko naprej gradi v Luki Koper, to je vsekakor dobro. Je pa dejstvo, da morda nimamo dovolj podpore v širši družbi, da se okoli Kopra (koprskega pristanišča, op. p.) gradi obvozne blagovne poti, ki bodo v prihodnje zelo pomembne, in če se ne bomo hitro obrnili, bomo imeli velike težave. Morda malo retorično vprašanje: zakaj na primer hrvaški premier Zoran Milanović vodi odbor za infrastrukturo v reškem pristanišču in za dograditev železniških povezav do omenjene luke – kaj nam to pove?

Kaj?

Meni to pove, da se južni sosedje zelo dobro zavedajo, kaj to pomeni za nacionalno ekonomijo. Naložbe, ki potekajo na železniški infrastrukturi v Italiji in Avstriji, govorijo o tem, da smo vsi na tem koščku Jadranskega morja v želji, da oskrbujemo svoje zaledje. To je jasno! Mi pa se že 15 let pogovarjamo o drugem tiru Divača–Koper. Še danes pa nimamo jasnega odgovora, čeprav po mojem ni nikogar, ki bi dvomil, da je za "absorbcijsko" sposobno Luko Koper drugi tir gotovo potreben. Zdaj bi moral biti že zgrajen in ustvarjati promet.

Omenili ste, da nas lahko blagovni tokovi obidejo, infrastrukturne naložbe pri sosedih v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem potekajo, mi pa še vedno le govorimo o drugem tiru, ki je odmaknjen v naslednjo finančno perspektivo Evropske unije med letoma 2012 in 2014.

Z obnovljenim prvim tirom imamo še nekaj let rezerve. Januarja končujejo obnovo prvega tira med Koprom in Divačo, v kolikor bi imeli priložnost, da bi iz Luke Koper vozile daljše vlakovne kompozicije, bi imeli še boljše poslovne rezultate. V zahodni Evropi redno vozijo 750-metrski ali celo kilometrski tovorni vlaki, ki niso nobena izjema. Mi pa smo sposobni sestaviti 500-metrske kompozicije enkrat na štiri ure, včasih podaljšati še za desetino, ampak to je premalo. Absorbcijsko sposobnost moramo dvigniti na višjo raven, če želimo kakovostno in pravočasno ustreči našim strankam.

Ali Luka Koper potrebuje strateškega partnerja?

Vprašanje partnerstev oziroma partnerja je vprašanje za lastnika, torej tistega, ki izvaja lastniška upravičenja. Menedžment kot najeta delovna sila mora skrbeti za čim bolj kakovostno upravljanje in ni tisti, ki bo odločal in odločil, kaj se bo zgodilo …

Pa vseeno – ga potrebujete? Vaše mnenje, komentar?

Jaz sem prepričan, da Luka Koper potrebuje zagotovljen tovor, da ima podjetje zagotovljeno rast, interes tako ožje lokalne skupnosti kot tudi družbe v celoti je rast Luke po večjem pretovoru, da s predlanskih 17 milijonov ton in lanskih skoraj 18 milijonov ton (neuradno naj bi lansko poslovno leto koprska Luka končala z dobrimi 17 milijoni poslovnega dobička) se premica rasti v prihodnjih letih še bolj dviga.

Se strinjam, ampak ali ni naloga strateškega partnerja tudi, da pripelje še več blaga, še več tovora v Luko, ki ima za to še več dela, več prihodkov?

Če je lastnik tisti, ki se odloči za takšnega ali drugačnega partnerja, ki zagotavlja tudi pomoč pri graditvi nujno potrebne infrastrukture, po drugi strani pa nadzira tiste količine tovora, ki predstavljajo zdravo rast za poslovanje podjetja, potem je to gotovo lahko win win položaj. Sam vidim zelo omejene možnosti, če bi zelo ozko razlagali koncesijsko pogodbo, ki jo ima podjetje, oziroma da bi mi ostali edini, ki bi vlagali v nujno potrebno pristaniško infrastrukturo. Ne more biti pa menedžment tisti, ki bo lastniku narekoval, kaj je najbolje za njegovo lastnino. Marsikaj lahko predlagamo, zberemo veliko informacij, lastnik oziroma lastniki pa se morajo odločiti za svojo lastnino.

No, ampak zanimanje tujcev za Luko Koper je precejšnje, veliko in to ne od včeraj. Slovensko pomorsko okno v svet zanima mnoge. Ne boste zanikali, da so se v zadnjih tednih in mesecih pri vas oglasili predstavniki številnih velikih logistov (nizozemski APM-Terminals si je želel postati vsaj polovični lastnik Luke Koper, pa Hutchison in Eurogate in še kdo …) in potipali utrip v Luki.

Zanimanja je veliko. Če bo dovolj modrosti, potem je upanje, da bomo vsi zmagovalci, klasična win win pozicija za vse partnerje, ki so lahko pri stvareh udeleženi. Če za nekaj trenutkov pustim kapo prvega v Luki Koper in vzamem trak človeka, ki je 25 let dejaven na področju logistike, potem naj povem, da sem videl številne analize, kaj pomeni vsaj evro pretovora ali vsaka tona pretovora v koprski Luki, kakšen multiplikacijski učinek ima za samo gospodarstvo in državo. Od razmerja 1 proti 10, 1 proti 12, do razmerij 1 proti 3 ali 4. Nobenega dvoma ni, da je tudi zato treba zagotoviti, da bo rast v Luki zagotovljena. Luka Koper je na nacionalni ravni zelo pomembna!

Zakaj do zdaj niso v lastniško strukturo Luke Koper pritegnili enega od velikih globalnih igralcev?

Vprašanje je odlično (smeh), ampak jaz nisem pravi naslov za odgovor. Vsekakor pa – kot že rečeno – je treba zagotoviti nadaljnjo rast koprskega pristanišča. Eden od načinov, k ga tudi sam prepoznavam, je, da se vežemo, navežemo na enega od velikih igralcev na tem področju. Zelo sem naklonjen temu, da se ozremo po svetu, kaj se dogaja, in potem to apliciramo pri nas. Nič novega ni, če rečem, da se zavzemam za to, da nekdo od naših ljudi, ki je v svetu naredil vrhunsko kariero, prevzame vajeti tudi pri nas. Ne razumem, da nekdo, ki je naredil vrhunsko kariero v svetu (Rado Antolovič, op. p.) ni dovolj dober za Luko Koper.

Ali niso bile težava finančne omejitve pri plači za aktualnega prvega moža Luke Novrossiysk, da bi se zavihtel v sedlo prvega v koprski Luki?

Ne, to ni res. On je sprejel zahteve, ki so po domači pozitivni zakonodaji v zvezi s plačo mogoče …

Kje je potem prišlo do kratkega stika, da Antolovič ni pristal v Luki Koper?

Ne vem. Z imenovanjem za začasnega predsednika uprave Luke (septembra lani) sem zamrznil članstvo v njenem nadzornem svetu. Zato lahko rečem, da v kadrovski del delovanja nadzornikov nisem več vključen.

Je Antolovič kljub vsemu še vedno v igri za vodenje Luke Koper? Nedavno ste ga predstavili na eni od okroglih miz v Ljubljani?

To je vprašanje za nadzornike, kdorkoli bo že sedel v nadzornem svetu. O okrogli mizi (na ljubljanski Ekonomski fakulteti) naj povem, da sem bil nanjo povabljen, z Antolovičem pa sva bila tam skupaj, saj sem ocenil, ker je bil takrat doma v Sloveniji, da je dobro, da ga pripeljem na tak dogodek. Dejstvo je, da je dolga desetletja v tujini in naj spozna tudi ljudi iz domače logistične skupnosti.

Ne izključujete, da bi v prihodnje Rado Antolovič vodil Luko?

Jaz ne odločam o ničemer. Jaz se samo čudim, s kakšno lahkoto se mi odpovedujemo ljudem, ki v belem svetu nekaj pomenijo na tem področju. Tega ne razumem.

Bi vi upravljavsko pravico (koncesijo) v koprskem pristanišču razdelili več "igralcem" ali zgolj enemu?

Na kratko se ne da odgovoriti z da ali ne, obstaja več modelov upravljanja s pristanišči. Klasični port authority, ki je običaj povsod v severnojadranskih pristaniščih z izjemo Kopra, ima svoje značilnosti, naša ureditev ima druge slabosti in prednosti, po mojem je treba sešteti pluse in minuse obeh modelov in se o njih odkrito in odprto pogovarjati … Osnovni problem je, da je komunikacija nekoliko pomanjkljiva. Mogoče je to vprašanje my way or no way, o katerem imamo v slovenski družbi nasploh napačno stališče. Spoštovanje drugih mnenj in iskanje sinergije, da se pride do neke tretje poti, ki ima najboljše iz obeh svetov. Verjamem, da kakovosten dialog ponudi boljše rešitve. Nikakor ne sprejemam rešitev my way or no way.

Verjamete, da zdaj, ko je preložena skupščina Luke Koper (zaradi težav s preverjanjem kandidatov za nadzornike s strani SOD-a), ta kmalu dobi nove nadzornike in novo upravo z rednim mandatom?

Jaz sem imel od septembra lani, ko so me nadzorniki (Bojan Brank je bil tedaj član nadzorniške ekipe, op. p.) zaprosili, naj pomagam po najboljših močeh in prevzel sem mandat za dva meseca. Dogovor je bil za dva meseca, vendar sem se že takrat zavedal, da bo mandat trajal kakšen mesec dlje. Ne nameravam pa se, to sem povedal že septembra, na javni razpis prijaviti za reden mandat. Ta hip me redni mandat ne zanima. Ali se bodo lastniki na redni ali izredni skupščini delničarjev odločili za popolno prenovo nadzornega sveta ali kako drugače, tega ne morem komentirati, zame pa je jasno, da je šesti ali sedmi september letos zadnji dan, ko imam še mandat …