Petek, 5. 12. 2014, 14.41
5 let, 3 mesece
Bodo prave davčne blagajne državo res rešile pred plačevanjem "na roke"?
Ker se je vlada šele včeraj odločila za nadgradnjo obstoječega sistema t. i. virtualnih davčnih blagajn, poiskati pa mora še konkretne rešitve za vzpostavitev sistema, na finančni upravi in finančnem ministrstvu še ne želijo razkrivati podrobnosti in prejudicirati njenih učinkov. Za mnenje in primerjavo s hrvaškim sistemom smo povprašali davčnega svetovalca.
"Uvedba davčnih blagajn je, glede na hrvaške rezultate, korak naprej in je smiselna, vendar z določenimi omejitvami," pravi izkušeni davčni svetovalec Boštjan Petauer. Med omejitve prišteva spodnjo prihodkovno mejo posameznih subjektov, ki opravljajo dejavnost, in izključitev neprofitnih organizacij, ki bi jim nov sistem predstavljal preveliko finančno in kadrovsko breme.
"V trenutku, ko je v blagajno vnesen podatek, ga vidi tudi davčna uprava. V tem primeru imajo dacarji z določenimi kontrolnimi programi možnost stalnega spremljanja prometa in hitrejšega preverjanja poslovanja. V primeru zaznave nepravilnosti lahko takoj ukrepajo," prednosti novih blagajn pojasnjuje Patauer in pravi, da je iz tega vidika dopolnjen vladni program za obvladovanje sive ekonomije vreden vse podpore.
Dodaja pa, da s tem povezani stroški gotovo ne bodo majhni, zato bo pri tem morala država priskočiti na pomoč.
Lani se je povečalo tudi prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti na področju obračunov davka od dohodkov pravnih oseb (19 odstotkov več) in davka od dohodka iz dejavnosti (41 odstotkov več). Skupaj je bilo pobranih za okoli tri milijone evrov več kot leto poprej.
Hrvaški gostinci, trgovci in odvetniki so tako lani po podatkih hrvaške davčne uprave prijavili za dobro milijardo evrov več prometa v gotovinskem poslovanju kot leta 2012.
Učinki uvajanja davčnih blagajn so v prvem letu tako v državno blagajno prinesli blizu 18 odstotkov več denarja. Samo gostinci so zabeležili za 40 odstotkov več prometa, trgovci 14 odstotkov več, odvetniki pa slabih pet odstotkov več kot v letu pred uvedbo davčnih blagajn.
"Med obstoječim sistemom davčnih blagajn in med napovedano novo ureditvijo ni gromozanskih razlik. Verjetno bi bilo z novim sistemom pobranih nekoliko več davkov, a težava neizdajanja računov ostaja," sklene Petauer.