Bodo prave davčne blagajne državo res rešile pred plačevanjem "na roke"?

Ker se je vlada šele včeraj odločila za nadgradnjo obstoječega sistema t. i. virtualnih davčnih blagajn, poiskati pa mora še konkretne rešitve za vzpostavitev sistema, na finančni upravi in finančnem ministrstvu še ne želijo razkrivati podrobnosti in prejudicirati njenih učinkov. Za mnenje in primerjavo s hrvaškim sistemom smo povprašali davčnega svetovalca.

"Uvedba davčnih blagajn je, glede na hrvaške rezultate, korak naprej in je smiselna, vendar z določenimi omejitvami," pravi izkušeni davčni svetovalec Boštjan Petauer. Med omejitve prišteva spodnjo prihodkovno mejo posameznih subjektov, ki opravljajo dejavnost, in izključitev neprofitnih organizacij, ki bi jim nov sistem predstavljal preveliko finančno in kadrovsko breme.

V čem so prave davčne blagajne boljše od obstoječih? Pri obstoječem sistemu tako imenovanih virtualnih davčnih blagajn, ki smo jih v Sloveniji vpeljali sredi lanskega leta, se ne more oziroma se ne bi smelo spreminjati že vnesenih podatkov. A včasih ni tako. Prave davčne blagajne, ki jih vlada želi uvesti do septembra prihodnje leto, pa so prek spleta povezane z davčno upravo.

"V trenutku, ko je v blagajno vnesen podatek, ga vidi tudi davčna uprava. V tem primeru imajo dacarji z določenimi kontrolnimi programi možnost stalnega spremljanja prometa in hitrejšega preverjanja poslovanja. V primeru zaznave nepravilnosti lahko takoj ukrepajo," prednosti novih blagajn pojasnjuje Patauer in pravi, da je iz tega vidika dopolnjen vladni program za obvladovanje sive ekonomije vreden vse podpore.

Dodaja pa, da s tem povezani stroški gotovo ne bodo majhni, zato bo pri tem morala država priskočiti na pomoč.

Z virtualnimi blagajnami pobrali za sto milijonov evrov več davkov Finančna uprava je sicer od avgusta lani do avgusta letos zaradi uvedbe tako imenovanih virtualnih davčnih blagajn na področju gotovinskega poslovanja že pobrala za okoli sto milijonov evrov več davka na dodano vrednost (DDV) kot v enakem obdobju lani. Koliko več davka bi se na račun novih blagajn steklo v državni proračun, nam na finančni upravi niso vedeli povedati, saj operativni načrt uvedbe še ni pripravljen. Ta naj bi bil predstavljen januarja, vključeval pa bo tudi način povračila za tiste, ki bodo v novo opremo investirali prek davčnih olajšav.

Lani se je povečalo tudi prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti na področju obračunov davka od dohodkov pravnih oseb (19 odstotkov več) in davka od dohodka iz dejavnosti (41 odstotkov več). Skupaj je bilo pobranih za okoli tri milijone evrov več kot leto poprej.

Na Hrvaškem prave davčne blagajne v proračun prispevale 18 odstotkov več denarja Rezultat lanske uvedbe davčnih blagajn na Hrvaškem, ki so jo hkrati tudi strožje spremljali, je zaprtje precejšnjega števila gostinskih lokalov in precejšnje povečanje prilivov v državno blagajno. Predvsem od prometnega davka, posledično pa tudi od davka na dohodek.

Hrvaški gostinci, trgovci in odvetniki so tako lani po podatkih hrvaške davčne uprave prijavili za dobro milijardo evrov več prometa v gotovinskem poslovanju kot leta 2012.

Učinki uvajanja davčnih blagajn so v prvem letu tako v državno blagajno prinesli blizu 18 odstotkov več denarja. Samo gostinci so zabeležili za 40 odstotkov več prometa, trgovci 14 odstotkov več, odvetniki pa slabih pet odstotkov več kot v letu pred uvedbo davčnih blagajn.

Težave neizdajanja računov nov sistem ne odpravlja A uvedba pravih davčnih blagajn po mnenju Petauerja ni samo enoznačna, saj težave neizdaje računa ne rešuje. Uvedba predstavlja tudi velik strošek subjektom, ki imajo le nekaj tisoč evrov letnega prometa, zato bi bilo za takšne primere smiselno vpeljati načelo sorazmernosti. Nujno je treba razmisliti, kateri subjekti bodo zavezani k uporabi davčnih blagajn. "Predvsem mislim na male subjekte, ki ne opravljajo dejavnosti oziroma ustvarjajo majhen promet, ter na vrsto neprofitnih organizacij, kot so na primer društva, verske skupnosti in dobrodelne organizacije," opozarja davčni svetovalec.

"Med obstoječim sistemom davčnih blagajn in med napovedano novo ureditvijo ni gromozanskih razlik. Verjetno bi bilo z novim sistemom pobranih nekoliko več davkov, a težava neizdajanja računov ostaja," sklene Petauer.