Banka Slovenije: Gospodarsko okrevanje se nadaljuje, krepi se zaupanje v banke

Svet je obravnaval tudi majsko poročilo o finančni stabilnosti in ugotovil, da se razmere v bančnem sistemu izboljšujejo. Spet se krepi tudi zaupanje v banke.

BDP se je na letni ravni okrepil za 2,1 odstotka Podatke o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem trimesečju bo statistični urad objavil v petek, pričakovati pa je novo četrtletje rasti gospodarske dejavnosti. V zadnjem trimesečju lani je bil preobrat v slovenskem gospodarstvu izrazit. BDP se je tako na letni ravni okrepil za 2,1 odstotka, v primerjavi s tretjim četrtletjem pa za 1,2 odstotka.

Svet Banke Slovenije se je seznanil z zadnjimi gibanji v gospodarstvu in ugotovil, da se je gospodarsko okrevanje Slovenije nadaljevalo tudi v prvem četrtletju, rast pa še naprej poganja izvozni sektor, ki uspešno izkorišča sicer postopno okrevanje evrskega območja.

Krepka rast izvoza ob šibkem uvoznem povpraševanju se kaže tudi na tekočem računu plačilne bilance, kjer je bil marca dosežen izrazito visok presežek v menjavi blaga. Zaradi nadaljnje rasti investicij v javno infrastrukturo skozi projekte, sofinancirane s strani EU, je zaznati tudi visok prispevek gradbeništva.

Razmere v trgovini in nekaterih drugih dejavnostih, večinoma vezanih na domačo končno potrošnjo, pa so se po drugi strani v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko poslabšale. Šibka domača potrošnja ostaja sicer po mnenju podjetij najpomembnejši zaviralni dejavnik.

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se nadaljuje Gibanja na trgu dela so bila v prvem četrtletju stabilna. Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se nadaljuje, brezposelnost pa se zmanjšuje predvsem zaradi manjšega števila tistih, ki so izgubili delo za določen čas, kar naj bi bila vsaj deloma posledica lanske reforme trga dela. Raste pa število tistih, ki so se zaposlili.

Javnofinančni primanjkljaj je bil na začetku leta stabilen. Prihodki rastejo tudi zaradi izboljševanja gospodarskih razmer, povečuje pa se breme plačevanja obresti na javni dolg.

V obdobju do oblikovanja nove vlade je zato po mnenju Banke Slovenije nujno preprečiti morebitna povečanja negotovosti, predvsem glede zavez za doseganje ciljev konsolidacije javnih financ in privatizacije. "Pomembno je, da se zagotovi transparentno izpolnjevanje danih zavez, kar bo dodatno okrepilo tudi kredibilnost države na mednarodnih finančnih trgih," so prepričani v nadzorniku bančnega sistema.

Razmere v slednjem se po sanaciji konec lanskega leta izboljšuje. Danes obravnavano poročilo o finančni stabilnosti pritrjuje temu, da je imel začeti proces prestrukturiranja in sanacije bančnega sistema vrsto pozitivnih učinkov.

"Ponovno se krepi zaupanje v velike domače banke" Izboljšala se je kapitalska ustreznost bank, znižal delež slabih terjatev, povečala likvidnost v sistemu, znižale posojilne in depozitne obrestne mere ter izboljšal poslovni rezultat v prvem četrtletju. "Ponovno se krepi zaupanje v bančni sistem, zlasti v velike domače banke," ugotavljajo v Banki Slovenije.

Kakovost naložb se je izrazito izboljšala v skupini velikih domačih bank, dodatne ugodne vplive na kakovost portfelja in strukturo bilanc se pričakuje po prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank iz Abanke in Banke Celje.

Svet Banke Slovenije pri tem spet opozarja, da je za trajnejše izboljšanje stanja v bankah in za večjo rast posojilne dejavnosti poleg zadostnega in stabilnega financiranja bank potrebno poslovno, finančno in lastniško prestrukturiranje prezadolženih podjetij.

A ob tem v osrednjem organu bančnega nadzornika pojasnjujejo, da bodo podjetja morala okrepiti lastniško financiranje. Razdolževanje le z dezinvestiranjem in odplačevanjem obstoječega dolga namreč ne more zagotoviti hitrejšega gospodarskega okrevanja.

Zaradi teh pozitivnih gibanj je po mnenju Banke Slovenije letos pričakovati manjši pritisk na dobičkonosnost bank. V prvih treh mesecih so tako banke poročale o rasti neto obrestnih prihodkov, pozitivnem rezultatu iz poslovanja ter višji neto obrestni marži.

Obrestne mere za dolgoročne vloge prebivalstva so se lani in v prvem četrtletju letos v povprečju znižale za 1,8 odstotne točke, zniževati pa so se začele tudi posojilne obrestne mere, od septembra naprej za 0,5 odstotne točke.

Začetek zniževanja posojilnih obrestnih mer ob pozitivnih makroekonomskih napovedih za letos lahko po navedbah Banke Slovenije ugodno vpliva na rast povpraševanja po posojilih.

Financiranje bank medtem bolj kot v preteklih letih temelji na denarnih vlogah. V strukturi financiranja bank so vloge marca dosegle 57,9 odstotka, kar je za 14,3 odstotne točke več kot ob koncu 2008.

Odplačevanje posojil na medbančnem trgu pa se je lani pospešilo, kar je močno zmanjšalo odvisnost bank od finančnih trgov. Od oktobra 2008 so banke neto odplačale za 11,4 milijarde evrov posojil drugim bankam, oziroma za dve tretjini. Samo lani so odplačale za skoraj 30 odstotkov posojil, nakopičenih v času konjunkture.

Banke bodo bremenu refinanciranja spet močno izpostavljene v prvem četrtletju 2015, ko jim zapade za 2,6 milijarde evrov dolgoročnih obveznosti v sistemu Evropske centralne banke.

Kapitalska ustreznost bank se je po sanaciji močno izboljšala in dosegla 14 odstotkov. S tem se je približala povprečju območja evra.