20 let stečaja, ki je v Mariboru povzročil socialno bombo

Danes mineva 20 let od stečaja Tovarne avtomobilov Maribor (TAM), ki je bil v zlatih letih industrijskega razvoja gonilna sila jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva. Stečaj je v Mariboru povzročil socialno bombo, mnogi pa se še danes spominjajo mariborske industrije.

TAM nastal na temeljih nemške tovarne letalskih delov

Začetki Tovarne avtomobilov Maribor (TAM) segajo v obdobje takoj po drugi svetovni vojni. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 na temeljih tovarne, ki jo je leta 1941 za potrebe izdelovanja letalskih delov zgradil nemški okupator. Za Nemce je bila tovarna ključnega pomena. Maribor je namreč predstavljal varno lokacijo za tovarno. Sredi leta 1942 je v njej delalo že več kot sedem tisoč ljudi, med njimi je bilo veliko vojaških ujetnikov iz različnih držav. 

Leta 1946 je jugoslovanski politični vrh odločil, da se bo podjetje iz letalske preusmerilo v avtomobilsko industrijo. S tem se začne pisati Tamova zgodba o uspehu, ki je močno vplivala na družbeno in gospodarsko podobo Maribora.

V začetku so proizvajali tudi avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje in drugo. (Podjetje TAM, leto 1954. Foto: neznan, arhiv: Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Težaven začetek, prelom nakup licence od Klöckner-Humboldt-Deutza

Prvo vozilo, ki so ga izdelali, je bilo tovorno vozilo Pionir, ki so ga izdelovali po češki licenci. Izdelovali so ga kar 15 let, skupno pa so izdelali 17.416 teh vozil. V tem času so obenem proizvajali avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje in drugo.

Prelomnica za TAM se je zgodila januarja leta 1957, ko je družba sklenila licenčno pogodbo z zahodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone.

Svečanost v podjetju TAM ob osvojitvi proizvodnje kamiona 4500. (Foto Miloš Švabić. Maribor, 1961, arhiv Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Proizvodnja naraščala, število zaposlenih preseglo 8 tisoč

Z leti je proizvodnja naraščala, podjetje je postalo gonilna sila mariborskega in jugoslovanskega gospodarstva. Ko je leta 1967 dobilo posojilo pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, so začeli proizvodnjo 2000 vozil, ki so jih prodajali tudi v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo in Kolumbijo. V sedemdesetih letih je bil TAM eno izmed prvih podjetij, kjer so poskusno uvedli samoupravljanje.

Izdelovati so začeli tudi vojaške tovornjake za potrebe Jugoslovanske ljudske armade (JLA), leta 1986 so v podjetju izdelali 200 tisoče vozilo, v podjetju pa je bilo pred tremi desetletji zaposlenih več kot 8 tisoč ljudi.

TAM je vozila med drugim prodajal v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo in Kolumbijo. (Novi obrat podjetja TAM, marec 1969. Foto Svetozar Busić, arhiv Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Stečaj in 1500 brezposelnih

Z osamosvojitvijo je TAM izgubil jugoslovanske trge in posle z JLA, kar je podjetju prineslo težave, preoblikovanja, sanacije, iskanje rešitev s pomočjo države. Podjetje se je reorganiziralo, ustanovljenih je bilo več manjših podjetij z različnimi programi. Ker tudi to ni prineslo učinkovite rešitve, je bil 3. junija 1996 za vse odvisne družbe uveden stečaj. Delniška družba Tam in odvisne družbe v stečaju so takrat razpolagale s 154 objekti v skupni izmeri več kot 227 tisoč kvadratnih metrov. Od ustanovitve do stečaja je bilo v Tamu zaposlenih 72 tisoč delavcev, na cesti pa jih je leta 1996 ostalo prek 1500, kar je pomenilo veliko socialno težavo za celotno regijo.