Strokovnjaki iščejo rešitve za obnovo vodotokov in vodnih ekosistemov

Direktor Inštituta za vode RS Mitja Bricelj je ob začetku seminarja dejal, da v Sloveniji že poznamo dobre prakse urejanj vodotokov, na katere pa včasih pozabimo. Po Bricljevih besedah je seminar namenjen predvsem izmenjavi dobrih praks urejanja vodotokov, pri čemer je poudaril, da bi pri urejanju vodnih ekosistemov morali predvsem upoštevati načelo "vodi več prostora". Med težavami pri urejanju slovenskih vodotokov je izpostavil urbanizacijo naselij, ki vplivajo tudi na slabšo kakovost vode.

Bricelj: Naselja morajo biti načrtovana skladno z delovanjem voda in ne obratno Kot je pojasnil, do poplav prihaja, ker se naseljuje vodni prostor, onesnaženost pa je posledica prekomerne in neprimerne uporabe vodnih virov. Poskrbeti je treba, da so naselja načrtovana skladno z delovanjem voda in ne obratno, je poudaril. Stanje slovenskih vodotokov je po njegovih besedah sicer mogoče izboljšati z zmanjševanjem pritiskov in vplivov zaradi odpadnih voda, izgradnjo čistilnih naprav ter upoštevanjem poplavne uredbe ter gradnjo, ki je prilagojena vodnemu režimu.

"Razlivanje vode po Ljubljanskem barju je le normalno delovanje skozi stoletja" "Razlivanje vode po Ljubljanskem barju, ki je včasih označeno za katastrofo ali ujmo, je le normalno delovanje skozi stoletja, kateremu se mora človek prilagoditi," je dejal. Težave zaradi poplav na Ljubljanskem barju so po njegovih besedah "eksplodirale z urbanizacijo predelov barja, ki so že od nekdaj zalite z vodo". Dodal je, da je treba ustrezno prepoznati naravne danosti ter jih ohranjati skozi načrtovanje prostorskega razvoja. "Če to počnemo, hkrati ohranjamo tudi ekološki status," je poudaril.

Smolar Žvanutova: Številnim rekam v Sloveniji manjka avtohtona vegetacija Po pojasnilih Nataše Smolar Žvanut z Inštituta za vode RS gre pri obnovi vodotokov predvsem za vzpostavitev večje struge na območju, kjer je reka včasih tekla. Številnim rekam v Sloveniji sicer manjka avtohtona vegetacija, zaradi zastajanja proda se na nekaterih mestih poglabljajo struge, je poudarila in med težavami slovenskih vodotokov opozorila tudi na prisotnost tujerodnih vrst rib zaradi česa je treba sprejeti strategije, kako jih odstraniti.

Strokovnjaki se bodo odpravili tudi po Sloveniji V okviru seminarja se bodo strokovnjaki iz 27 držav odpravili tudi po Sloveniji, kjer si bodo ogledali značilnosti kraških vodnih režimov, saj ti po Bricljevem mnenju rabijo drugačen način razvoja in upravljanje. Rezultati mednarodnega seminarja, ki ga organizira inštitut za vode, bodo sicer predstavljeni na šestem svetovnem forumu o vodah marca 2012 v Franciji.