Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
3. 1. 2013,
22.08

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 3. 1. 2013, 22.08

8 let, 7 mesecev

Poglejte v notranjost prve slovenske vetrnice

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Vetrna elektrarna, postavljena na Griškem polju pri Dolenji vasi, bo proizvedla električne energije za 1.100 gospodinjstev. Njena moč je 2,2 megavata, skupaj s temelji tehta več kot 1.500 ton.

Prvo veliko vetrnico v Sloveniji lahko že dalj časa opazujete s primorske avtoceste, lepotica vam pri odcepu Senožeče dobesedno prebode pogled. Priporočamo, da si 100-metrsko elektrarno lepotico ogledate od blizu, nekaj minut vožnje po lokalni cesti zagotovo odtehta veličino in strahospoštovanje, ki ga doživite ob njenem vznožju, pod njeno ogromno eliso. Vetrne elektrarne so v tujini nekaj običajnega, neskončna polja so dobesedno posejana z njimi. V Sloveniji so prvo in edino zgradili v več kot desetih letih. Boj z državo za izdajo gradbenega dovoljenja je bil na trenutke brezupen, poetično celo donkihotovski. Investitorji so vztrajali, zmagali in z dobrimi tremi milijoni evrov le dokončali projekt. "Zaradi nerazumne razveljavitve gradbenega dovoljenja se je investicija podražila za vsaj 15 odstotkov. V normalnih razmerah se takšna investicija povrne v obdobju od sedmih do desetih let," pove predstavnik investitorjev Janez Korošec. "Uradno odprtje bo v prvi polovici 2013, ko bo vetrna naprava redno obratovala."

Največji trn v peti okoljsko ministrstvo Vse se začne pri izbiri lokacije za postavitev vetrnih elektrarn. Poglavitni faktorji so vetrovno območje, zadostna povprečna hitrost vetra in posledično izkoristek elektrarne, vsaj 200 vetrovnih dni v letu, prostorski akti, ki dovoljujejo gradnjo obnovljivih virov za določeno območje, lokacija pa nikakor ne sme biti sporna glede okoljskih vprašanj.

Vetrnico so Enercomovi delavci sestavili v treh mesecih, slovenska birokracija pa je vso gradnjo razvlekla na dolgih deset let. Investitorji, slovensko-avstrijska družba Alpe Adria Energija, so okoljevarstveno soglasje pridobili že oktobra 2005, gradbeno dovoljenje leta 2009, leto pozneje pa se je že začeta gradnja vetrnice ustavila, saj so se investitorji odločili za zamenjavo tipa vernice. Pozneje so sicer brez težav dopolnili gradbeno dovoljenje, a je prve zaplete pri postavitvi povzročila prijava na protikorupcijsko komisijo, ker niso imeli podpisov vseh solastnikov zemljišča agrarne skupnosti Dolenja vas. Nazadnje je ministrstvo za okolje izdalo odločbo o preklicu spremembe že pravnomočnega gradbenega dovoljenja, in to prav v času, ko so investitorji že začeli postavljati vetrnico. Tri milijone evrov vreden projekt se je takrat ustavil. Gradnjo so tako lahko nadaljevali, šele ko so znova zaprosili in pridobili gradbeno dovoljenje. "Težav ne bi bilo, če bi imela vetrna elektrarna po zgledu tujine status 'naprave'. Proizvajalec pridobi tipski certifikat, ta nadomešča tipske načrte in zadošča za priključitev na električno omrežje. Po naši zakonodaji gre za inženirski objekt in je za spremembo tipa naprave treba spreminjati gradbeno dovoljenje," nam pojasni projektant in nadzornik projekta Ivo Blaževič iz sežanskega podjetja Elita.

Zrasla kot zlaganje legokock v manj kot mesecu dni Gradnja prve velike vetrnice se je začela julija 2010 z gradnjo temelja. Septembra in oktobra 2010 so delavci začeli montažo prvih tipskih betonskih delov stolpa. V začetku novembra 2010 se je gradnja, kakor smo že omenili, začasno ustavila, ter se nadaljevala avgusta 2012, končala pa oktobra 2012. Izbrani tip elektrarne je enercon E70 moči 2,3 megavata (MW). Stolp meri v višino 98,20 metra do osi rotorja in je izveden spodaj iz betonskih, zgoraj pa iz jeklenih prefabriciranih montažnih elementov. Premer rotorja (elis) je 71 metrov. Poleg stolpa je nameščena tipska transformatorska postaja za namestitev transformatorja moči 2,5 MVA in pripadajoče stikalne opreme.

Nosilna konstrukcija vetrne elektrarne je tankostenski stolp, visok 97 metrov. Stolp je do višine 68,87 metra iz armiranobetonskih montažnih delov z debelino sten 30 cm, ki so povezani s prednapetimi kabli. Od višine 68,87 metra do višine 97 metrov je stolp jeklen – debelina sten se spreminja, meri med 25 in 45 mm. Stolp je zgrajen na kolobarjastem temelju zunanjega premera 15 metrov in notranjega premera 7,70 metra, vanj je vgrajenih 500 kubičnih metrov betona in 50 ton železa. Vetrnica skupaj s temelji tehta več kot 1.500 ton. "Montaža betonskih montažnih segmentov je bila hitra in zelo preprosta, kot zlaganje legokock. Montažo stolpa in dvig rotorja z pritrjenimi elisami smo opravili z dvigalom, visokim 100 metrov," poudari Blaževič.

Vetrna elektrarna z ekološkim certifikatom Izbrani tip elektrarne enercon E70 je eden od najbolj sodobnih tipov vetrnih elektrarn. Vetrnica nima reduktorja – v tem bi bilo 200 litrov olja, kar bi pomenilo nevarnost z ekološkega vidika – obratuje samodejno, kar pomeni, da se ves generator obrača okrog osi in lovi najbolj ugoden veter. Tudi elise se obračajo okrog svoje osi. Vetrnica se samodejno zažene pri zelo majhni hitrosti vetra, in sicer že pri štirih metrih na sekundo (m/s). Ob sunkih vetra več kot 28 m/s se vetrnica sama ustavi, tako da se generator zavrti na najmanjši upor vetra in elise se postavijo na nož. "Takšen tip vetrnice ima bistveno večji izkoristek tudi že pri manjši povprečni hitrosti vetra, še največji izkoristek je, če piha jugo. Generator, ki je nameščen na stolpu, je v aluminijastem ohišju in elektromagnetnega sevanja ni, glede na zvezno regulacijo je tudi hrup pri obratovanju bistveno manjši kot pri starejših tipih vetrnic. Opraviti imamo z vetrno elektrarno, ki ima ekološki certifikat in je kot takšna sprejemljiva za najbolj občutljiva okolja," doda Blaževič.

Nahranila bo približno 1.100 gospodinjstev Prva velika vetrnica pri nas, postavljena na Griškem polju pri Dolenji vasi, bo proizvedla električne energije za približno 1.100 slovenskih gospodinjstev s povprečno porabo električne energije. "Električno energijo prodajamo lokalnemu kupcu – odjemalcu po tržni ceni. Za novo obračunsko obdobje pa še zbiramo ponudbe," pove Korošec. Manjše elektrarne na obnovljive vire so sicer sistemi, ki so glede financiranja in delovanja samostojni. Vse stroške nosi izključno investitor, država pa omogoča le zagotovljen odkup. "Kakor hitro število teh elektrarn naraslo, bi se zmanjšala tudi podpora," poudari predstavnik investitorjev.

Kot zanimivost je treba omeniti, da je zemljišče v lasti Agrarne skupnosti Dolenja vas, ki jo sestavlja več kot šestdeset solastnikov. Lastniki več kot veččlanske Komisije za postavitev vetrnih naprav vseskozi sodelujejo z investitorji. Na zemljišču še naprej opravljajo dejavnost živinoreje – ovčjereje, hkrati pa so tudi udeleženi pri prihodkih iz vetrne naprave v obliki vsakoletnih odmen, kar pomeni partnerstvo na projektu brez finančnega tveganja.

Prva in vendarle ne zadnja vetrna elektrarna "Glede na to, da je primernost lokacije potrdila študija energetskih lokacij v zvezi s pripravo novega nacionalnega energetskega programa (NEP), bi želeli projekt nadaljevati. Veljavni prostorski plan dovoljuje postavitev vetrnih elektrarn skupne moči do 10 MW, kar je pred leti pomenilo dvajset vetrnih naprav, danes pa isto moč dosežemo že s tremi tehnološko najsodobnejšimi napravami," obrazloži Korošec. Omejitve se zdijo vsako leto večje, saj so nekatere inštitucije in društva isti, energetsko že opredeljen prostor prav v času gradnje prve vetrne naprave 'opremili' z novimi strokovnimi smernicami in si s tem zagotovili naročilo dodatnih študij in analiz," sklene. Članek velja pomenljivo skleniti z odgovorom Blaževiča na vprašanje o najbolj črnem scenariju v prihodnosti: "Da na tej lokaciji, ki je glede vetrnih razmer zelo ugodna, ne bo postavljena nobena vetrna elektrarna več."

Ne spreglejte