Nova doba: antropocen

Strokovnjaki zato danes govorijo o novi geološki dobi, ki jo v prvi vrsti določa človek, in jo imenujejo antropocen. Naše običajno razumevanje narave je ponavadi zastarelo. Narava, ki je v nasprotju s kulturo in civilizacijo človeka ter se razvija sama od sebe, v resnici ne obstaja več. Natanko to trdijo strokovnjaki, ki govorijo, da danes živimo v antropocenu. Geolog Reinhold Lainfelder s Svobodne univerze v Berlinu pojasnjuje: "Do zdaj smo ločevali naravo in človeka, običajno zlobnega človeka z njegovo tehnologijo. Vendar je v vmesnem času človek tako močno spremenil naravo, da je treba spoznati, da narava, kot smo jo nekoč definirali, sploh ne obstaja več." Kako močno človek vpliva na Zemljo? Človeštvo in narava sta eno, danes trdijo strokovnjaki. Za to obstajajo prepričljivi razlogi, saj je človek preoblikoval že okrog 75 odstotkov kopne površine Zemlje, poudarja Lainfelder. "Zemljo spreminjamo s poljedelstvom in rudarstvom, danes se iz enega na drugo mesto prenese do tridesetkrat več materiala, kot bi se ga brez vpliva človeka. Stopnja izumiranja živali je stokrat, po prepričanju nekaterih celo tisočkrat višja, kot bi bila brez vpliva človeka." Nova doba se je začela z industrializacijo V prihodnosti bodo v zemeljskih plasteh počivali ostanki naših hišnih ljubljenčkov, hišne rastline in plastični delci. Po takšnih plasteh lahko geologi določajo začetek in konec neke dobe. Najmlajša doba je holocen, ki se je začel pred 11.000 leti, po zadnji ledeni dobi. Zdaj na njeno mesto stopa antropocen. Določeni strokovnjaki trdijo, da se je ta v resnici začel že pred več tisoč leti oziroma z nastankom poljedelstva. Vendar prvi poljedelci niso imeli moči, da bi lahko spreminjali zemeljsko obličje, zato se večina strinja, da se je antropocen v resnici začel z industrializacijo v 18. stoletju. Tisti, ki poudarjajo, da živimo v antropocenu, želijo na ta način tudi dvigniti zavest ljudi, da živimo v dobi, ki jo sami oblikujejo in zato zanjo nosimo tudi odgovornost.