Ko se polarni medved in grizli združita, nastane pizli

Ko sta dva študenta z univerze v Alberti preletela Arktiko v helikopterju, sta pod sabo, na otoku Viktorija, videla dve piki – eno rjavo in eno belo. Pozneje so biologi ugotovili, da sta študenta odkrila grizlija v neposredni bližini polarnega medveda, čeprav je naravno okolje grizlijev 500 kilometrov stran, na celini.

Ko so si območje para podrobneje ogledali, so videli, da je polarni medved nekoliko nenavaden. Na hrbtu je imel temno črto, njegov gobec je bil videti umazan, njegova glava je bila precej večja, kot je običajno, njegova grba pa je bila za njegovimi rameni, kar je značilno za rjave medvede. Njegove šape so bile videti, kot da bi medved nosil copate. Biologi so odkrili, da gre za križanca med polarnim in rjavim medvedom, za zdaj pa obstajata dve imeni za križance ̶ grolarni medved in pizli.

Stiki med obema vrstama medvedov večinoma agresivni Vendar pa tokrat ni bilo prvič, da so videli čudno vrsto medveda. Čez nekaj dni so na Arktiki opazili še dva grizlija, eden od njiju pa je bil tako močan, kot da bi se hranil s tjulnji, kar je sicer značilno za polarne medvede. Biologi so nad parjenjem polarnega in rjavega medveda popolnoma presenečeni, saj se rjavi medvedi navadno izogibajo mrzlemu severu. Sicer so križance med obema vrstama medvedov že videli v živalskih vrtovih, vendar se je o njihovem obstoju v naravi, zunaj človeškega dosega, dolgo časa le ugibalo. Sicer ni toliko nenavadno, da imajo rjavi in polarni medvedi med sabo stike, vendar so njihova srečanja bolj kot ne agresivna.

V preteklosti je že marsikateri raziskovalec ali lovec naletel na kakšnega nenavadnega medveda. Leta 2006 je enega takšnega ustrelil ameriški lovec, analiza DNK pa je pokazala, da gre za prvega pizlija. Le štiri leta pozneje je lovec na otoku Viktorija ustrelil še enega medveda, ta pa je bil še večja senzacija, saj je pripadal drugi generaciji pizlijev na Arktiki.

Polarni medved se je sicer razvil iz rjavega Stroka sicer opisuje polarnega in rjavega medveda kot dve različni vrsti, zato so bili nekateri prepričani, da sploh ni mogoče, da bi imela mladiča. Po natančnejšem pregledovanju korenin obeh medvedov so znanstveniki ugotovili, da se je polarni medved pred 600 tisoč leti razvil iz rjavega medveda, zato nekateri strokovnjaki polarnega medveda obravnavajo kot polarnega rjavega medveda.

Do danes so odkrili približno pet križancev, vsi pa živijo v bližini otoka Viktorija na Arktiki. Profesor na univerzi v Alberti Andrew Dercoher je celo potrdil, da se je na to območje naselila manjša skupina grizlijev. Po njegovem mnenju so grizliji na to območje zašli, ko so pozimi, ko je led zamrznil, lovili jelene. Ko se je led poleti stalil, so ostali na otoku. Vse, kar potrebujejo, lahko dobijo tukaj, poletja pa so tudi čedalje daljša, je prepričan Dercoher.

Znanstveniki pričakujejo, da bo zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolja križancev med obema vrstama vedno več. Taljenje ledu spodbuja polarne medvede, da zavetje poiščejo na suhem območju, medtem ko gradnja cest in rudarstvo na jugu Kanade silita grizlije k migraciji na sever. Zaradi taljenja ledu, kakršno je bilo letos poleti, so biologi prepričani, da se bodo polarni in rjavi medvedi še pogosteje parili med seboj, kar bi lahko vplivalo tudi na obstoj drugih živalskih vrst.