Kaj zmore londonski oyster, kaj pa ljubljanska urbana?

London bo zadnje dni julija in na začetku avgusta spet v središču svetovne pozornosti, tokrat po zaslugi olimpijskih iger. Množici potnikov po londonskih ulicah in pod njimi se bodo pridružili tudi športni navdušenci z vsega sveta. Ali je način plačevanja mestnega prevoza v Londonu dovolj prijazen tako za obiskovalce kot tudi domačine in kako se obnese v primerjavi z ljubljanskim?

Urbano je treba kupiti …

Mestna kartica Urbana je kmalu po uvedbi postala edini način plačevanja na ljubljanskih mestnih avtobusih. Gotovinskega plačevanja na ljubljanskih avtobusih ni več, tako da mora tujec, ki prvič pride v Ljubljano in morda potrebuje samo vožnjo ali dve, kupiti kartico za dva evra, preden nanjo sploh lahko naloži denar za vozovnice. Če pride pozno zvečer, ko so vse trafike zaprte, in nima sreče, da je v bližini Urbanomat, mu bo lažje, če kar takoj pokliče taksi. Ob uvedbi sistema Urbana pa Urbanomati niti niso znali prodajati novih kartic, a so jih potem vendarle naučili, na srečo pa je tudi Urbanomatov po mestu vedno več.

… oyster pa je mogoče vrniti

Kartica londonskega sistema Oyster je na prvi pogled dražja, saj je zanjo treba odšteti pet funtov (dobrih šest evrov). A to ni kupnina, temveč zgolj polog, saj ob vračilu kartice na katerokoli postaji podzemne železnice ta znesek nemudoma izplačajo. Prav tako tudi vso morebitno dobroimetje, ki je na njej ostalo. Škoda le, da je postaja podzemne železnice le ob letališču Heathrow, ne pa tudi blizu preostalih londonskih letališč.

Oyster je na voljo na vseh postajah podzemne železnice in celo v predprodaji prek interneta, a so pri drugem načinu minus stroški dostave, ki za pošiljanje v Slovenijo znašajo nerazumljivo visokih 3,75 funta (skoraj pet evrov).

V Londonu tudi z gotovino, a občutno dražje

Toda tudi brez kartice oyster se po Londonu lahko potuje z javnim prevozom. Sicer precej dražje, saj je cenovna politika naravnana k spodbujanju uporabe sodobnejšega plačilnega načina. Tako je cena vožnje s podzemno železnico v prvi coni s kartico oyster dva funta, s papirnato vozovnico, ki jo je mogoče kupiti z gotovino ali marsikje tudi s plačilnimi karticami, pa bistveno dražjih 4,30 funta. Vožnja z avtobusom ne glede na cono je 2,30 funta pri plačilu z gotovino v vozilu, s kartico oyster pa bo dobroimetje zmanjšano za precej nižjih 1,35 funta. Razlika glede na način plačila je zajetna, a izbira vendarle obstaja.

Urbana ne zna z vlaki …

Z urbano lahko plačujemo vozovnice le za ljubljanski mestni promet, medtem ko za vožnjo z vlaki na območju Ljubljane potrebujemo ločeno vozovnico – tudi če imamo na urbani naloženo mesečno vozovnico. V Londonu pa je oyster veljavno plačilno sredstvo za podzemno železnico, vse mestne avtobuse, ne glede na to, kateri prevoznik vzdržuje progo, in redne vlake na območju con, ki spadajo pod londonski javni prevoz.

… obvlada pa parkomate in izposojo koles

V Ljubljani se obeta uvedba con tako za mestni kot tudi primestni promet, kar pomeni, da bi urbana lahko postala širše veljavna. Toda enotna vozovnica, ki bi veljala na vlakih znotraj območja mesta Ljubljana, še ostajajo oddaljene sanje.

Da pa ne bi delali urbani krivice, omenimo, da z njo vendarle lahko kupimo vozovnico tudi za grajsko vzpenjačo in, česar oyster ne zmore, plačamo parkirnino na vseh (vedno pogostejših) parkomatih po mestu ter si, po ustrezni prijavi v sistem, največkrat brezplačno izposodimo kolo v sistemu BicikeLJ.

En oyster, tri urbane

Urbana je na voljo v treh različicah: rjava je namenjena sprotnemu plačevanju prevozov, zelena je imenska in omogoča tudi nalaganje mesečnih vozovnic, a zato ni prenosljiva, bela pa je turistična kartica, namenjena kratkotrajnim obiskom, ki ob pavšalni ceni poleg mestnega prevoza za izbrano število dni zajema tudi vstopnine za sodelujoče muzeje in znamenitosti.

Oyster obstaja le v eni izvedbi. Dokler uporabnik na oyster ne naloži tedenske, mesečne ali letne vozovnice, je ta neomejeno prenosljiv med uporabniki. Kljub temu pa je dobroimetje na njem zaščiteno proti izgubi in kraji, če je uporabnik svojo kartico registriral. To zaščito zagotavlja tudi zelena urbana, rjava pa načeloma ne, ker uporabnik ni znan. Turistične funkcionalnosti, kot jo ima bela urbana, oyster ne pozna.

Oyster poskrbi za najnižji dnevni strošek

Morda največja prednost sistema Oyster je, da do določene mere skrbi, da uporabnik glede na opravljene prevoze plača najnižjo mogočo prevoznino. Če bi torej cena opravljenih posameznih prevozov v enem dnevu presegla ceno dnevne vozovnice, bi sistem s kartice odštel le znesek dnevne vozovnice. Za dodatne prevoze v enem dnevu, ki ga štejejo od 4.30 zjutraj do iste ure naslednjega dne, tako dobroimetje ne bo nič nižje.

Škoda le, da tega ne zagotavljajo za prevoze na tedenski, mesečni in letni ravni, ker tehnologija to zagotovo omogoča. Vedeti je namreč treba, da postaja že pri štirih dneh zmerno intenzivne uporabe londonskega javnega prevoza tedenska vozovnica, ki jo je treba naložiti vnaprej, cenovno privlačna možnost.

Pri vlakih je oyster treba "pofočkati" tudi na ciljni postaji

Ker je tirni javni promet v Londonu razdeljen na cone, je za pravilen obračun prevoznine nujno prisloniti kartico na validator tako ob začetku kot na koncu potovanju. Ob začetku potovanja oyster rezervira sredstva za najdaljše mogoče potovanje, šele ob prijavi na namembni postaji pa se prevoznina lahko natančno obračuna in stanje primerno uskladi.

Cone so v Londonu le za vlake

Pri londonskih avtobusih ni con, zato se med vožnjo z njimi, enako kot v Ljubljani, kartico prisloni na validator le ob vstopu. S tem v zvezi še en nasvet, če greste v London: s tedensko, mesečno ali letno vozovnico za katerokoli cono se lahko z mestnimi avtobusi vozite kjerkoli na območju londonskega javnega prevoza. Conske omejitve veljajo le za vlake podzemne in nadzemne železnice, zato se denimo s tedensko vozovnico prve cone lahko vozite z avtobusi tudi v vseh preostalih conah.