"Izbruh supervulkana je podoben padcu asteroida na Zemljo"

Čeprav se je sprva domnevalo, da izbruhi supervulkanov potrebujejo zunanji sprožilec, kot je na primer zelo močan potres, je očitno potrebna samo zadostna količina magme.

Preizkusi v Evropskem obratu za sinhrotronsko sevanje (ESRF) v francoskem mestu Grenoble so pokazali, da lahko katastrofalni superizbruh sproži že zadostna količina magme. Te simulacije izredne vročine in pritiska v teh "spečih orjakih" pa bi lahko pomagale pri napovedovanju prihodnjih katastrof.

"Vedeli smo, da ura tiktaka, a nismo vedeli kako hitro oziroma kaj je potrebno za sprožitev superizbruha," je povedal vodja raziskav Wim Malfait iz znanstvenega inštituta ETH v Zürichu. "Ko imaš dovolj staljene magme, se lahko kar tako sproži izbruh," je dodal.

Superizbruhi imajo uničujoče posledice za podnebje in ekologijo našega planeta Na Zemlji je sicer okoli 20 znanih supervulkanov. Med njimi je Toba v Indoneziji in Taupo na Novi Zelandiji, blizu Neaplja pa se nahaja nekoliko manjši Campi Flegrei. Superizbruhi so izjemno redki, zgodijo se v povprečju nekje vsakih 100 tisoč let. A ko do njih pride, imajo uničujoče posledice za podnebje in ekologijo našega planeta.

Ko je pred okrog 600 tisoč leti v ameriški zvezni državi Wyoming na območju današnjega narodnega parka Yellowstone izbruhnil supervulkan, je izbruhnil več kot 1000 kubičnih kilometrov pepela in lave, kar je dovolj, da večje mesto pokrije z več kilometrov debelo plastjo.

"To je nekaj, s čimer se bomo kot vrsta slej ko prej morali spopasti. V prihodnosti se to bo zgodilo," je po poročanju britanskega BBC povedal Malfait, ki je izbruh supervulkana primerjal z padcem asteroida na Zemljo. "Tveganje je na splošno majhno, a ko se zgodi, so posledice katastrofalne," je še povedal.