Politični voditelji se morajo na srečanju v Dohi zbuditi in soočiti z resničnostjo podnebnih sprememb, da bi se izognili katastrofalnim posledicam globalnega segrevanja, opozarja Greenpeace.
Letos smo že videli pogubne nevihte, suše in poplave, ki so terjale številna življenja, med drugim v ZDA, na Kitajskem, v Indiji, Afriki in Evropi. To bi morali politični voditelji razumeti kot opozorilni znak in kot preizkus ali ter kako bodo vlade zaščitile svoje ljudi, so zapisali v izjavi za javnost pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace Slovenija.
"Podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja prihodnosti"
"Podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja prihodnosti, ampak nas spremljajo že danes. Ob koncu leta, v katerem so posledice podnebnih sprememb uničile številne domove in družine po vsem svetu, je potreba po ukrepanju očitna in nujna," je ob začetku tiskovne konference povedala Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji.
V Dohi je na kocki prihodnost Kjotskega protokola, edinega pravno zavezujočega instrumenta za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, čigar prvo ciljno obdobje poteče s koncem letošnjega leta, poudarjajo.
Za pravno zavezujoč dogovor
Greenpeace tako zahteva, da se v Dohi doseže pravno zavezujoč dogovor o nadaljevanju Kjotskega sporazuma in njegovem drugem ciljnem obdobju ter se ne dovoli prenosa presežnih izpustov – t. i. učinka vročega zraka – ki vladam omogoča, da se s trgovanjem dejansko izognejo izvajanju konkretnih podnebnih ukrepov doma. Presežna količina izpustov je ocenjena na 13 milijard ton CO2 – to je dvainpolkrat toliko, kot znašajo letni evropski izpusti.
Lani so se politični voditelji na podnebnih pogajanjih v Durbanu strinjali, da bodo leta 2015 podpisali pravno zavezujoč globalni podnebni dogovor ter da bodo določili cilje znižanje izpustov, preden dogovor stopi v veljavo leta 2020. V Dohi morajo doseči napredek pri pripravi tega dogovora za leto 2015 in okrepiti svoje ambicije za določitev ciljev znižanja izpustov za leto 2020.
"Zaščita deževnih gozdov sveta ključni del rešitve podnebne krize"
Prav tako je po Greenpeaceovem prepričanju zaščita preostalih deževnih gozdov sveta ključni del rešitve podnebne krize. "Politični voditelji morajo zagotoviti, da se v okviru Zelenega podnebnega sklada ustanovi funkcija finančne podpore gozdovom ter se s tem zagotovi primerno in načrtno financiranje ustavljanja uničevanja gozdov v državah v razvoju. Gozdovi sveta morajo biti v središču rešitev za podnebne spremembe," je še poudarila Štrosova.
3
