Evropski gravitacijski satelit Goce raziskuje Zemljin plašč

Znanstveniki so s pomočjo Gocejevih gravitacijskih meritev sestavili zemljevide, ki prikazujejo razlike v gostoti kamnin več kot dva kilometra pod površjem Zemlje, torej globoko v plašču našega planeta. Z njih lahko razberemo premike kamnin, ki povzročajo vrsto geoloških pojavov, med njimi tudi območja spodrivanja, kjer velike tektonske plošče, ki pokrivajo Zemljino površje, tonejo pod druge.

"Vulkanska aktivnost in potresi nastanejo zaradi teh počasnih premikov v Zemljinem plašču," je ob predstavitvi zemljevidov povedala Isabelle Panet s pariškega inštituta za fiziko Zemlje. "Vulkani in potresi so pravzaprav le površinski odraz te globinske dinamike."

Do zdaj so se zanašali le na potresne valove … Raziskovalci so za mapiranje Zemljine notranjosti do zdaj uporabljali seizmično tomografijo. Sledili so hitrosti potresnih valov skozi kamnine, s čimer so lahko določili razlike v gostoti in relativni plovnosti materiala. To je bil lahko toplejši in lažji material na poti navzgor, na primer magma, ali hladnejši in gostejši material na poti navzdol, kot na primer del oceanske skorje, ki tone na enem izmed območij spodrivanja.

A seizmična tomografija temelji na več predpostavkah, med njimi o temperaturi in sestavi kamnin v različnih globinah, zato je precej nenatančna.

… zdaj pa lahko določijo tudi maso kamnin Satelit Goce, ki je meritve v Zemljini orbiti opravljal od marca 2009 do novembra lani, pa je zdaj ponudil dodatne podatke. Zaznaval je namreč majhne odklone v gravitacijski sili okoli Zemlje, ki odkrivajo razliko v masi in gostoti materiala globoko pod površjem.

"Gocejeve podatke bomo združili z meritvami seizmične tomografije, kar nam bo omogočilo boljše razumevanje premikov v Zemljinem plašču. Da ugotovimo, kako se material premika gor in dol, moramo namreč poznati tako njegovo plovnost kot maso," je pojasnila Isabelle Panet.

Goce je našel ostanke oceana Tetis Iz meritev so znanstveniki izluščili več zanimivih podatkov, med drugim so v Tihem oceanu in jugovzhodno od Afrike našli velika območja, kjer se magma dviguje proti površju.

Globoko pod Azijo in ob Amerikah je mogoče videti še stara območja spodrivanja, pod Azijo gre najverjetneje za ostanke tektonskih plošč iz jure (starejše od 150 milijonov let), pod Severno in Južno Ameriko pa iz krede (starejše od 60 milijonov let).

Goce je med Sredozemljem in Himalajo zaznal tudi stare usedline, ki jih je za seboj pustil nekdanji ocean Tetis. Tega sta pred dobrimi 40 milijoni let, ko sta trčili, zaprli Indija in Azija.

Raziskovalci so sicer s pomočjo Gocejevih podatkov natančneje zarisali tudi mejo med Zemljino skorjo in plaščem, imenovano Mohorovičićeva nezveznost. Slavna diskontinuiteta leži od 10 do 70 kilometrov pod površjem in označuje ostro spremembo v lastnostih kamnin.

Druga skupina znanstvenikov medtem povezuje gravitacijske signale na različnih celinah in ugotavlja, kako so bile včasih združene.