SiolNET. Novice Moja služba
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pet prostih delovnih mest za 881 pravnikov

4

termometer

Zaposlitvene priložnosti za pravnike v Sloveniji so precej nizke, najslabše pa jo odnesejo mladi pravniki, ki kljub končani fakulteti ne znajo izkoristiti svojega znanja.

Slovenija vsako leto v povprečju dobi okoli 200 novih diplomiranih pravnikov, medtem ko jih študij prava na ljubljanski in mariborski fakulteti skupaj vpiše približno še enkrat več.

A njihove zaposlitvene možnosti so kljub temu, da so jim poleg dela v različnih podjetjih, pravnih in odvetniških pisarnah in drugje v zasebnem sektorju ter javni upravi odprta tudi vrata v institucije Evropske unije, izredno slabe.

Pet prostih delovnih mest za 881 pravnikov Za pravne strokovnjake je na zavodu za zaposlovanje trenutno prostih le pet prostih delovnih mest, skupaj jih je bilo v letošnjih prvih petih mesecih odprtih 256. Upoštevati sicer velja, da je bilo realno povpraševanje sicer višje, saj delodajalcem zasebnega sektorja ni več treba zavodu poročati o vsakem prostem delovnem mestu.

Kakorkoli, brez službe je vseeno v tem trenutku glede na evidenco zavoda 881 pravnikov.

Da so zaposlitvene možnosti za pravnike izjemno nizke, opaža tudi pravnica Vesna Gorenjak, ki opozarja, da je to med drugim posledica krčenja pripravništev na sodiščih in zaposlovanja v javnem sektorju, pravnih in odvetniških pisarn pa tudi ni na pretek.

Najmanj možnosti za mlade brez izkušenj Bolj kot pomanjkanje prostih delovnih mest pa Gorenjakova težavo vidi v tem, da so brez zaposlitvenih možnosti predvsem diplomanti, ki sploh nimajo priložnosti, da bi prišli do prvih delovnih izkušenj.

"V prejšnji službi sem vodila razgovore z mladimi in sem opazila, da po končani fakulteti res nič še ne znajo. Imajo samo teoretično znanje, medtem ko jim je praksa popolna neznanka. Tako mora delodajalec veliko delati z njimi in jih učiti iz ničle," pravi Gorenjakova.

Po štirih letih študija še na pravno delavnico Ko je odpirala lastno pravno pisarno, se ji je zato porodila zamisel, da bi mladim pomagala do osnov praktičnega pravnega znanja.

"Pomislila sem, da bi bilo smiselno, da mladi nehajo poslušati samo teorijo, temveč da dobijo še praktična znanja – kako reševati zadeve, pisati tožbe, izvršilne predloge, začeti stečaj … Ker pravniki se tega na fakulteti ne učimo, dobimo le ogromno znanja, ki ga ne znamo uporabiti," pravi pravnica, ki je zasnovala pravno delavnico.

Gorenjakova pravi, da po udeležbi na delavnici pravniki že toliko znajo, da lahko pridejo na razgovor bolj samozavestni in odločni, namesto klasične izjave "nič ne znam, a se hitro učim", pa lahko naštejejo, kaj vse že znajo.

Tudi pravniki naj pogledajo zunaj okvirjev Kar se konkretne zaposlitve tiče, pa Gorenjakova (mladim) pravnikom svetuje, naj ne razmišljajo le o tem, kjer najti službo, temveč da si jo lahko ustvarijo tudi sami. Ena možnost so pravne pisarne, kakršno je odprla tudi sama, saj ni potrebe, da ljudje zadeve urejajo pri odvetnikih, temveč je pogosto dovolj že pomoč pravnika.

Poleg tega pravi, da so možnosti tudi v okviru družinskih podjetij, ki jih v Sloveniji ne manjka. "Če ima mama računovodski servis, zakaj ne bi poleg tega ponudili še pravnih svetovanj in storitev?"

Da bi mladi pravniki začeli gledati zunaj okvirjev, tudi že pri pisanju prošenj, saj so te pri pravnikih po njenih izkušnjah vse identične, od oblike do besednih zvez, v okviru pravne delavnice udeleženci poslušajo tudi predavanje strokovnjaka, ki jih uči drugačnega razmišljanja in pisanja prošenj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin