Četrtek, 25. 7. 2019, 18.19
5 let, 3 mesece
ECB ohranja rekordno nizke obrestne mere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Evropska centralna banka (ECB) je spričo šibkih gospodarskih obetov in nizke inflacije še podaljšala obdobje rekordno nizkih obrestnih mer. Ključna obrestna mera v območju evra ostaja na nič odstotka, so po današnji seji sveta ECB sporočili v Frankfurtu. Banke se lahko s svežim denarjem preskrbijo pri ECB po ničelni obrestni meri že od marca 2016.
Tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank ostaja nespremenjena pri minus 0,4 odstotka. Banke bodo torej morale še naprej plačevati, če bodo hotele pri ECB deponirati svoja presežna sredstva.
Zaradi šibkih gospodarskih obetov se ECB že pripravlja na nova znižanja obrestnih mer. Te bodo kolikor dolgo bo treba in najmanj do prve polovice leta 2020 ostale na trenutni ravni ali nižje, je zapisala v sporočilu za javnost. Dozdajšnje napovedi je tako razširila z dvema odločilnima besedama "ali nižje", s čimer je odprla pot znižanju obrestnih mer, poročajo tuje tiskovne agencije.
Preobrat se odmika
Preobrat pri obrestnih merah, ki si ga varčevalci želijo, kreditojemalci pa bojijo, se tako odmika še dlje v prihodnost. Hkrati je ECB poudarila svojo namero, da uporabi vse razpoložljive ukrepe, če se bodo inflacijska pričakovanja še poslabšala. Med možnostmi je tudi vnovičen zagon programa odkupovanja obveznic, ki ga je ECB končala konec lanskega leta, potem ko je izboljšala obete glede rasti in inflacije.
Odhajajoči predsednik ECB Mario Draghi, ki naj bi ga čez nekaj mesecev na položaju nasledila nekdanja prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, je možnost novih stimulativnih ukrepov za območje z evrom napovedal že junija, če se inflacija ne bo okrepila. To si ECB na srednji rok želi povzdigniti na malenkost pod dva odstotka. Junija je bila pri 1,3 odstotka.
Draghi je tudi na novinarski konferenci po današnji seji Sveta ECB napovedal občutno rahljanje denarne politike, kar je med drugim pojasnil z geopolitičnimi tveganji in protekcionizmom. Zaradi ohlajanja gospodarstva po vsem svetu in šibkosti svetovne trgovine, ki trpi zaradi mednarodnih trgovinskih sporov, so potrebne "opazne spodbude denarne politike", je dejal.
Prve odločitve v tej smeri bi lahko ECB sprejela na seji sveta septembra, ko bo predstavila tudi najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo za območje evra.
Gospodarski obeti so vse slabši
Draghi je ponovil predhodne izjave, da je centralna banka pripravljena uporabiti vse razpoložljive ukrepe. "Vsi instrumenti so na mizi," je dejal Italijan, ki z vrha ECB odhaja konec oktobra.
Gospodarski obeti so vse slabši, je nadaljeval. Opozoril je predvsem na negativna gibanja v industriji. Tudi verjetnost brexita brez dogovora poslabšuje obete, je dejal.
Vlagatelji na borzah so prepričani, da bo ECB obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank septembra potisnila še dlje v negativno območje. Banke morajo kazenske obresti na deponiranje svojih sredstev pri ECB plačevati že od leta 2014.
Kako zagnati gospodarstvo?
Negativna obrestna mera naj bi poslovne banke odvračala od deponiranja denarja pri centralni banki. Namesto tega naj bi po željah ECB odobravale več posojil, kar bi zagnalo gospodarstvo in hkrati spodbudilo inflacijo.
Na današnji seji so potrdili tudi imenovanje Lagardove za novo predsednico ECB. Predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra se bo predstavila še na zaslišanju v Evropskem parlamentu, vendar poslanci njenega imenovanja ne morejo preprečiti. Položaj bo prevzela 1. novembra, in sicer za osemletni mandat, ki ga ni mogoče podaljšati.
"Lagardova bo izvrstna predsednica ECB," je komentiral 71-letni Draghi in hkrati zanikal, da bi ga po odhodu iz Frankfurta zanimal vodilni položaj v IMF.
