Recesije tu (še) ni

Mobile World Congress tudi letos obeta bogato kongresno in sejemsko dogajanje na barcelonskem sejmišču med hribom Montjuic in trgom España. Veličastni dogodek, na katerem pričakujejo okrog 50 tisoč udeležencev, pokriva okrog 2700 predstavnikov sedme sile. Medtem ko po svetu črnoglede napovedi še niso enotne, ali nas je borzno in gospodarsko dno že doseglo ali je še pred nami, ko razne analize merijo, koliko desetletij ni bilo take krize, kot je zdaj, se telekomunikacije zaenkrat še vedno dobro držijo. Vendar analitiki ocenjujejo, da se bo čas, po katerem uporabniki zamenjajo svoj mobilni telefon, podaljšal za 6 do 8 mesecev, kar naj bi vplivalo na upad svetovne prodaje mobilnih naprav za 5 odstotkov. Bolj črnogledi menijo, da bo ta zamik kar 12 mesecev, kar naj bi podvojilo omenjeni upad. Podobno kot v svetu financ se napoveduje, da bo luč, ki se zdaj vidi na koncu predora, dosežena šele leta 2011, ko naj bi prodajni rezultati znova dosegli lanske vrednosti. Na osrednjem svetovnem dogodku mobilnosti in vsega, kar je z njo povezano, tako ni več toliko govora o tem, kako krepko povečati zaslužke, ampak o tem, kako jih ohraniti. Uporabniki in njihova zvestoba v teh časih postajajo še pomembnejši, kajti le oni so lahko vir zaslužka; in nenazadnje tudi preživetja. Ker pa so vedno zahtevnejši in se vedno težje ločijo od svojega evra, dolarja, funta, franka ali krone, če niso prepričani, da so dobili, kar želijo, pričakujejo in si zaslužijo, so ponudniki dojeli, da morajo biti do njih razumevajoči, prijazni in jim slediti. In razvoj gre tako naprej.

Kdo prehiteva: kura ali jajce?

Pred leti so se pojavila prva omrežja 3G. Pričakovanja so bila ogromna – kako drugače razložiti ogromne zneske, ki so jih operaterji po Evropi odšteli za koncesije –, a ni bilo pravih vsebin, ki bi pritegnile uporabnike. Šele z razmahom mobilne večpredstavnosti in dvosmernosti, ki jo je mobilni svet podedoval od novih razsežnosti interneta z vzdevkom Web 2.0, je tudi tretja generacija mobilne telefonije s svojimi hitrimi podatkovnimi prenosi zasijala v polnem sijaju. Toda napovedi kažejo, da bo mobilna večpredstavnost zahtevala še večje zmogljivosti hitrih mobilnih podatkovnih prenosov, proizvajalci in operaterji pa se ne želijo ujeti v ozkem grlu.

Avstralski operater Telstra v sodelovanju s proizvajalci opreme Qualcomm, Ericsson in Sierra Wireless napoveduje, da bo brezžično širokopasovno omrežje NextG že zdaj zmoglo 21 Mbit/s, čez dve leti pa dvakrat toliko, če bomo le imeli pretakati zanimive in koristne informacije. In da baterija na mobilnem telefonu ob tem ne bo »crknila« sredi najbolj napetega dela oddaje.

Za podatkovno gostovanje brez meja

Že zdaj lahko uživamo v zelo ugodnih cenah mobilnega prenosa podatkov v domačem omrežju, a so stroški mobilnega podatkovnega gostovanja včasih nedopustno visoki. Pa vendar se premika, pritiski za urejanje cen pa prihajajo tudi iz Bruslja. Zato podjetje, ki približno tridesetim operaterjem zagotavlja spremljajoče storitve za gostovanje, ocenjuje, da lahko letos pričakujemo od 35- do 45-odstotno rast mobilnega podatkovnega gostovanja. Hitrejši razmah bodo zajamčili podobni prijemi, ki so se izkazali za uspešne pri mobilnih podatkovnih prenosih v lastnih omrežjih: pavšalne cene in/ali zakupljene količine z vnaprej znano ceno. Maurizio Martucci, direktor marketinga pri italijanskem mobilnem operaterju TIM: »Naši uporabniki želijo dostopati do bogatih spletnih vsebin in jih ne zanima, če so doma ali v tujini.« Marc Furrer, vodja gostovanja in medomrežnega povezovanja pri švicarskem operaterju Swisscom dodaja: »Preglednost in preprosta cenovna politika sta nujni za današnje operaterje.«

Doseči preprostost je zahtevna reč

Mobilne naprave kot vmesni člen ne le do govornih komunikacij, temveč tudi do mobilnega spleta postajajo vedno zmogljivejše, a s tem za marsikaterega uporabnika tudi vedno bolj zapletene. Ljudje (sicer neupravičeno) neradi berejo navodila in si želijo, da bi bila njihova naprava razumljiva in takoj uporabna. Naloga je zahtevna, cilj pa jasen: zmogljivost in preprosta uporaba morata iti z roko v roki – no, tudi privlačna oblika zelo pomaga, a o tem kdaj drugič. Na letošnji konferenci smo zasledili veliko prizadevanj, da bi »komunikacijo« med uporabnikom in mobilno napravo čim bolj olajšali. Začne se že pri prijaznejših programskih vmesnikih, nadaljuje pa prek zaslonov na dotik in tipkovnic. Toda vsaka novost s seboj prinaša tudi omejitve: zasloni na dotik so občutljivi še na kaj več kot le ukaz, veliko število tipk na majhni mobilni napravi pa ima za neizogibno posledico majhne in natlačene tipkovnice.

Ali bo nov pristop krmiljenja mobilnih naprav, ki temelji na govornih ukazih in obljublja dramatično spremembo v uporabniški prijaznosti, izpolnil svoje obljube? Dosedanje tovrstne poskuse so v precejšnji meri zavirale težave pri zagotavljanju zanesljive govorne prepoznave v vsakdanjih okoliščinah: razlike v barvi glasu in izgovorjavi med posamezniki, hrup v ozadju ali celo šum vetra v mikrofonu. Tudi tokrat se je izkazalo, da so razmere v vsakdanjem življenju veliko bolj zapletene kot v razvojnih laboratorijih. Postavlja se vprašanje, ali bo nova tehnologija AMP, ki jo napoveduje podjetje Ditech Networks, kos tem izzivom in ali bo to res pot do prave prostoročne uporabniška izkušnje.

Kako olajšati uporabniško izkušnjo?

Največji izziv za lajšanje uporabniške izkušnje je pri opravilih, ki jih pogosto uporabljamo – denimo pri pisanju kratkih sporočil (SMS), kjer je pri običajnem načinu vnosa za posamezno črko treba pritisniti isto tipko tudi do petkrat. Kjer so se majhne in natlačene tipkovnice izkazale za ne prav uporabne, so pomembno pomoč zagotovile tehnologije napovedljivega vnosa besedila, zato ne preseneča, da je bilo samo leta 2008 več kot 900 milijonov mobilnih naprav opremljenih s tehnologijo T9 in njeno sodobnejšo različico XT9.

Pomoč je na voljo ne le za pošiljanje, temveč tudi za branje kratkih sporočil: lani je bilo več kot 100 milijonov mobilnih naprav opremljenih z generatorji govora, ki so med drugim omogočali tudi branje prejetih kratkih sporočil (no, vsaj v glavnih svetovnih jezikih). Podjetje Nuance predvideva, da bo samo letos doseg tehnologije XT9 petkrat večji, olajšana uporaba naprav pa bo, predvidevajo, močno okrepila tudi uporabo mobilnih storitev. Dobro za uporabnike, dobro za ponudnike storitev, dobro za proizvajalce mobilnih telefonov, dobro za mobilne operaterje. Po napovedih bodo torej zmagali vsi.

Pamet je lahko tudi grožnja

Pametni mobilni telefoni postajajo vedno bolj primerljivi z računalniki; že pred tremi leti je eden od proizvajalcev mobilnih telefonov svojega takratnega resničnega paradnega konja oglaševal kot »kar so računalniki želeli postati«. Toda ta okrepitev prinaša tudi drugo stran medalje: grožnje in tveganja, ki so v računalniškem svetu že dalj časa znani in ki ob neustreznih ukrepih prinašajo gromozansko škodo. Treba se je navaditi, da v pametni mobilni telefon lahko nepridipravi podtaknejo tudi škodljive programe, ki lahko ukradejo ali izbrišejo podatke, ustvarijo neželen in drag odvečen telefonski promet ali kakšno drugo nevšečnost.

V mobilnem telefonu so shranjeni pomembni in osebni podatki, ki v napačnih rokah, denimo ob izgubi ali odtujitvi, lahko povzročijo precej glavobola. A zgodovina se ponavlja: tudi v svetu pametnih mobilnih telefonov se vse premalo pozornosti namenja zagotavljanju varnosti podatkov in naprav, vse preveč uporabnikov pričakuje, da mora zanjo skrbeti nekdo drug, celo ponudnik komunikacijskih storitev. Rešitve za varovanje pred vdori in škodljivimi programi kakor tudi rešitve za varno shranjevanje in obnovo podatkov pa tudi letos iščejo svoj prostor pod soncem. Bolje drži ga kot lovi ga (»Better safe than sorry«), sporočajo uporabnikom.

Kdo bo navigiral?

Zelo razgiban in dobičkonosen je tudi trg naprav za mobilno navigacijo, ki je bil do nedavnega še povsem ločen od mobilnih telefonov. Zdaj, ko je jasno, da se mobilne komunikacije in lokacijske storitve odlično dopolnjujejo, pa lahko opazujemo boj med proizvajalci mobilnih telefonov, ki so zajadrali v vode GPS-a, in nekdanjimi »monopolisti« navigacijskih naprav, ki so, sicer nekoliko kasneje, dojeli, da jim svet mobilnih komunikacij ponuja nove priložnosti.

Ponudniki navigacijskih storitev so prepričani, da imajo prednost mobilni telefoni z vgrajeno funkcijo GPS, saj po njihovih besedah te s svojo združeno funkcionalnostjo zagotavljajo veliko bolj dinamične, prilagodljive in zmogljive inteligentne navigacijske storitve v primerjavi z običajnimi samostojnimi osebnimi navigacijskimi napravami, ki zadnja leta žanjejo izjemne prodajne uspehe po vsem svetu. Toda niti tradicionalni proizvajalci navigacijskih naprav ne sedijo križem rok. Navadili smo se že, da je Nokia postala igralec v GPS-svetu, a zdaj tudi Garmin vrača udarec: nedavno sklenjeno zavezništvo s tajvanskim proizvajalcem računalniške opreme ASUSTeK Computer je pripeljalo do razvoja nove serije Garmin-Asus nüvifone, katere prvenec je na ogled prav v Barceloni.