Četrtek, 12. 6. 2014, 9.44
8 let, 10 mesecev
NSA: Dokaze o nadzoru komunikacij smo morali uničiti

Ko je Edward Snowden svetu razkril vohunske igrice ameriške obveščevalne agencije NSA, se je ta predvsem na domačih tleh spopadala s številnimi tožbami. Največ prahu v zadnjem času vseeno dviguje sodni postopek, ki ima korenine v dobi pred Snowdnom – Jewel proti NSA.
Tožbo zaradi nadzora telefonskih linij je v imenu Američanke Carolyn Jewel vložila neprofitna organizacija za zaščito digitalnih pravic Electronic Frontier Foundation (ali krajše EFF). Primer je bil večkrat odprt in zaprt, v začetku junija pa je EFF najbrž dokončno izgubila boj, saj je sodišče v Kaliforniji umaknilo odlok, ki je NSA preprečeval uničenje dokazov. Zakaj?
NSA lahko na 702. člen zakona FISA z nadzorom komunikacijskih kanalov pridobljene podatke zadržuje največ pet let, kapacitet za dolgotrajnejšo hrambo pa naj agencija preprosto ne bi imela.
Medtem ko se organizacija Electronic Frontier Foundation ukvarja s pritožbo, se številni kritiki dejavnosti NSA sicer že sprašujejo, kako to, da lahko delovanje ene najvplivnejših obveščevalnih agencij, ki lahko lovke stegne v katerikoli delček sveta, ogrozi pomanjkanje prostora za shranjevanje podatkov. Je divji nadzor nad elektronsko komunikacijo morda ustvaril neobvladljivo pošast?