Petek, 3. 7. 2020, 17.01
4 leta, 5 mesecev
Pravna opredelitev lažnih novic
Novica je lažna že, če jo samodejno ustvarja računalnik
Pravniki še niso enoznačno opredelili pojma lažne novice, a so naklonjeni temu, da opredelitve ne bi utemeljili na vsebini, temveč na načinu razširjanja.
V poplavi novic je včasih težko ali celo nemogoče prepoznati lažne in zlonamerne novice. Težava ni le vsebinske, temveč tudi pravne narave, a je pravna stroka naklonjena mnenju, da lažno novico bolj kot njena vsebina določa način njenega razširjanja, je na spletni mednarodni konferenci o svobodi izražanja poudaril izredni profesor ustavnega prava na bolonjski univerzi Corrado Caruso.
Svoboda izražanja velja samo za ljudi, ne za algoritme
Lažne novice so informacije, ki krožijo, zahvaljujoč poslovnemu modelu družbenih omrežij, ta pa temelji na senzacijah in nabiranju klikov. Izvedbeno se lažne novice po njegovih besedah najpogosteje širijo prek algoritmov, oglaševanja ali prek tehnologije, je povedal Caruso.
Izredni profesor ustavnega prava na bolonjski univerzi Corrado Caruso
Številni profili na družbenih omrežjih so lažni, za njimi ne stojijo posamezniki, temveč računalniški algoritmi. Če za novico in njenim razširjanjem ne stoji živa oseba, ne moremo govoriti o nečem, za kar bi veljala svoboda izražanja, pravi italijanski strokovnjak ustavnega prava.
Dva stebra francoskega modela
Trenutno imamo francoski in nemški model spopadanja z lažnimi novicami. Francoski model ima dva stebra. Prvi spodbuja preglednost: "Vsaka politična vsebina mora biti podpisana, avtor mora biti znan, če pa gre za oglaševanje, morajo biti razkriti podatki o plačilu za oglaševanje na družbenem omrežju."
Drugi steber francoskega modela sodnikom omogoča odstranjevanje lažnih novic, ki bi lahko vplivale na izid volitev. "To je sicer ohlapna definicija, ki sodnikom daje na videz velika pooblastila, a je tak pravni poseg težko učinkovit, ker je količina lažnih novic preprosto tako velika, da je sodnikom zelo težko slediti vsem zahtevam za odstranitev," je na spletni konferenci opozoril Caruso.
Nemški model ne predvideva novih definicij
Nemški model spopadanja z lažnimi novicami ne poskuša opredeliti lažnih novic, temveč temelji na velikem številu kategorij, ki že obstajajo v zakonodaji (terorizem, žalitev …).
Skladno s tem modelom, vsakič, ko nekdo zasledi takšno vsebino, lahko od regulatorja zahteva odstranitev, če pa skrbnik družbenega omrežja ne izpelje zahteve, mu grozijo visoke, tudi večmilijonske kazni.
Regulacija lahko hitro pride navzkriž s svobodo izražanja
Toda nemški model ne zajame vseh lažnih novic, sporna pa je tudi regulacija vsebine, ki se lahko spopade z ustavno zagotovljeno pravico do svobodnega izražanja, svari Caruso.
Velik korak v smeri zajezitve širjenja lažnih novic bi bila ustanovitev ustreznih ustanov, ki bi lahko ukrepale ob pojavu lažnih novic in bi imele tehnično moč in znanje odstraniti računalniške avtomate, ki ustvarjajo takšne vsebine.
Pomanjkljiva preglednost je prekršek, ne kaznivo dejanje
Zelo pomembna bi bila tudi širša preventivna regulativa, ki bi spodbujala preglednost kot v francoskem modelu: jasno vedeti, kdo je avtor sporočila, in v primeru oglasa, koliko je plačal za njeno objavo.
Del te regulative bi bile administrativne kazni (ne kazenski pregon) za tiste, ki te preglednosti ne izvajajo. Le tako bomo, je povedal Carruso v svojem predavanju, lahko ubili lažne novice, ne da bi hkrati ubili svobodo govora.