Laurent Ellerbach: Zaradi tehnologije mi je življenje danes ljubše kot pred dvajsetimi leti

Laurent Ellerbach je Microsoftov vodilni tehnični evangelist za 33 držav srednje in vzhodne Evrope. To s preprostimi besedami pomeni, da usmerja delo programskih razvijalcev in skrbi, da pričakovanja in zahteve uporabnikov z najnovejšimi informacijskimi tehnologijami čim prej prenese v privlačne in uporabne rešitve. Na neki način mora biti evangelist pred svojim časom in predvideti, kaj uporabnik zahteva.

Kdo je nosilec sprememb in digitalne preobrazbe? Potrošniki, tehnologije, razvijalci?

Vsi trije. Ključnih sprememb ni, če uporabniki ne želijo uporabljati novih tehnologij, sprememb ni, če uporabniki ne želijo spreminjati svojih navad, prav tako jih ni, če nihče ne ve, kako je neko še tako odlično idejo mogoče dobro izkoristiti. Pomembni so poslovne potrebe, dober odziv uporabnikov na spremembe in kakovostna programska oprema. Programska koda je lahko zelo kakovostna, a je za njen uspeh izjemno pomembno, da je tudi do uporabnika prijazna.

Slišimo, da je digitalna preobrazba že del našega vsakdana – kako bi jo razložili šestletnemu otroku?

Oni to odlično razumejo, treba jim je samo povedati, kako bodo to digitalnost, ki jo že uporabljajo, ki je del njihovega življenja že od rojstva, lahko še več uporabljali. A to ne pomeni, da morajo zavreči vse, kar smo mi nekoč uporabljali. Naj še naprej berejo knjige, naj se še naprej družijo z vrstniki, a naj se učijo tudi na mobilnih napravah. Zanje je digitalna preobrazba, kako najti nove in dodatne načine izobraževanja, kombinirati stare in nove načine učenja in komuniciranja.

Torej je gotovo težje vprašanje, kako digitalno preobrazbo razložiti 80-letnemu dedku ali babici.

Res je. Tu pride do izraza vprašanje, kako uporabniki sprejemajo nove tehnologije in nove rešitve, kajti starejše generacije ne živijo s tem od rojstva in jim je to zato zapleteno. Toda to je tudi njihova prihodnost. Res pa je, da ni malo starejših, ki že komunicirajo prek družbenih omrežjih, ki oddajajo svoje davčne napovedi elektronsko in so sprejeli digitalni svet. Morda je zanje najlažje razumljivo, da se bodo z digitalno preobrazbo približali svojim otrokom in vnukom, lažje komunicirali z njimi in jih bolj razumeli.

Ali s tem namigujete, da bodo mladi in celo najmlajši nosilci digitalne preobrazbe?

Vsekakor. Verjamem v to in sem prepričan, da so v vsaki generaciji močni posamezniki, ki so lahko nosilci sprememb in napredka. Najmlajšim pa je težko predstavljivo, da nekje obstajajo področja, ker vse dobrote povezanega sveta niso na voljo – to se je zgodilo meni z mojim otrokom, ki med našimi počitnicami nekje v odročnem podeželju preprosto ni mogel razumeti, da tam ni interneta. Tudi mi, pripadniki srednje generacije, se moramo učiti in prilagajati, kajti način, kako danes uporabljamo nekatere tehnologije, se zelo razlikuje od načina, kako smo jih uporabljali, ko smo bili mlajši.

Tehnologija nam je omogočila veliko več učinkovitosti – ali je zato naše življenje lažje in preprostejše?

To je filozofsko vprašanje, a zase lahko povem, da mi je življenje danes veliko bolj všeč, kot mi je bilo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Tehnologija mi je mnogo stvari v življenju temeljito spremenila. To mi je zelo všeč. Takrat nisem imel nobene možnosti za učinkovito dogovarjanje, danes pa se lahko s komerkoli slišim kadarkoli in se marsikaj dogovorim spotoma.

To pomeni tudi to, da nekateri kršijo dogovorjene termine, saj lahko kar pokličejo, da bodo pozni in s tem mislijo, da so opravili in naredili prav …

Tisti, ki danes zamujajo in ne znajo gledati na uro, so zamujali tudi takrat, ko ni bilo mobilnih telefonov. Pri njih se načeloma nič ni spremenilo. Pač veš, da vedno zamujajo, pa tudi ti prideš pozneje in si še vedno pred njimi (nasmeh, op. p.). Digitalne tehnologije mi omogočajo, da vsak trenutek, če želim, koristno uporabim – recimo medtem ko čakam na avtobus ali vlak ali se z njim vozim. Ne me napačno razumeti, rad počivam, a takrat, ko to želim, in ne takrat, ko sem v to prisiljen. Imam izbiro, lažje uravnovešam svoj čas, zato ga imam več za tisto, kar mi je res pomembno.

Kaj pa preobremenjenost z informacijami, ki lahko prek mobilnih naprav v vsakem trenutku pridejo do nas?

Preprosto – imam izklopljena vsa obvestila v aplikacijah svojih mobilnih naprav. Samo kratka sporočila (SMS) pridejo takoj do mene. Po preostale informacije grem, kadar želim, saj želim upravljati svoj čas.

Kako naj uporabniki preprečijo, da bi jih tehnologija začela obvladovati, namesto da bi oni obvladovali njo? Nekateri so nedvomno že postali odvisniki od sodobnih tehnologij …

S takšnimi izzivi smo se že velikokrat srečali v preteklosti, ne samo s tehnologijo. Pomembna je razsodnost, odgovorno odločanje. Spomnite se dilem okrog jedrskih elektrarn in mnogo drugih aktualnih vprašanj – vsak mora to razčistiti sam pri sebi.

Pred dvajsetimi leti si nihče ni mogel predstavljati, kako daleč bo danes prišla informacijska tehnologija. Ker je napredek vedno hitrejši, ali to pomeni, da danes ne moremo napovedati informacijske prihodnosti?

Da, ampak lahko iz smernic in trendov poskusimo čim bolje razumeti, kaj je pred nami, a le za neko krajše obdobje. Internet stvari je zagotovo nekaj, kar prihaja. Pred desetimi leti nismo imeli potrebnih povezav za kaj takega, zdaj jih imamo in so, vsaj v velikih mestih, zelo hitre. Zmožni bomo obdelovati velike količine podatkov in jih bolje razumeti. Razvojne poti ni nikoli konec, vedno so in bodo neke napake in spodrsljajčki, a lahko zanesljivo povem, da se rešitve informacijske tehnologije nenehno izboljšujejo.

Kakšen nazoren primer?

Recimo orodja za prevajanje. Jaz se lahko pogovarjam v enem jeziku, program bo to prevedel sogovorniku, ki govori drug jezik, njegov odgovor pa bo preveden v moj jezik. Marsikdaj ti prevodi še vedno niso optimalni, a so praktično vsak dan boljši in že zdaj zadoščajo za neovirano komunikacijo, tudi ko med sogovornikoma obstaja jezikovni prepad. Le pomislite, kaj bodo izpopolnjena prevajalska orodja naredila za svetovno poslovanje, pa tudi turizem. A ne smemo pozabiti, da informacijska tehnologija podira tudi druge ovire, ljudem z omejenimi možnostmi, recimo slepim in slabovidnim, ali ljudem z omejeno gibljivostjo daje nove priložnosti. To lahko izkoristijo skupnosti, podjetja in družbe vseh velikosti, vseh ozadij.

Bistveno večja količina podatkov pomeni potencialno bistveno več možnosti za kraje in zlorabe podatkov.

Seveda – a tudi to je običajno vprašanje z vsem, kar že od nekdaj počnemo. Komu zaupamo svoje podatke in svoje poslovanje. Od koga kupujemo kruh, kateri avto kupujemo, komu zaupamo hišno popravilo … Svoje podatke smo od nekdaj že delili z drugimi.

Zakaj se potem grožnja varnosti ob internetu stvari razume kot nekaj novega?

Ker je sam internet stvari nekaj novega – a gre tudi za strah pred neznanim. Svet se je spremenil, zato se moramo spremeniti ljudje, naučiti, navaditi. Vse to so stare dileme v novih okoliščinah.

Kdo bi potem moral prepričati uporabnike in potrošnike, da to niso nove dileme?

To je vprašanje, ki se pojavlja s prihodom vsake nove tehnologije. Ko so prišli prvi avti, ko je prišel internet, ko so prišli barvni televizorji, ko je prišlo karkoli novega … Tudi v visokotehnoloških podjetjih se sproti in nenehno učimo o varnosti in varovanju zasebnosti, pravilih, dobrih praksah, tudi kako obvarovati podatke.

Nekateri preveč brezskrbno razdajajo svoje osebne podatke, klikajo na vsak link – kako to preprečiti? Zakaj se ne zavedajo vrednosti svojih podatkov?

Najverjetneje zato, ker jim tega nihče ni ustrezno pojasnil.

Kdo bi jim moral?

Še eno zanimivo vprašanje. Marsikdaj pričakujemo, da so tehnologije preproste in da bodo vsi takoj razumeli vse – pa tega ne bi smeli.

Kdo pa je kriv za to?

Pravzaprav nihče. Nihče ne dela nič narobe, a bi najbrž strokovnjaki informacijske tehnologije morali še več govoriti o tem, še več poučevati uporabnike. Ozaveščati jih o primerih dobre prakse, najbolje na primerih. Poučiti jih, da znajo dobro presoditi razmere in da je njihova odločitev vedno najboljša. Digitalna tehnologija ponuja izjemne možnosti izobraževanja, tako formalnega na ravni šol in delodajalcev kot tudi neformalnega na osebni ravni. A to velja za vse v življenju – priložnosti so tu, uporabniki moramo vedeti, kako jih vzeti v svoje roke. Za vsako tehnologijo vedno stoji uporabnik, človek.