Nedelja, 29. 10. 2017, 4.00
7 let
Ko boste naslednjič videli oranžno nebo, se spomnite na tole
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,80
4
Zakaj se nebo zjutraj in zvečer včasih obarva oranžno ali rdeče? Se to zgodi zaradi oblakov, onesnaženega zraka, ozonskih lukenj ali Miklavža, ki tam nekje zadaj peče piškote? Ne - za ta fenomen obstaja precej preprosta znanstvena razlaga.
Sončni zahodi so pogosto najlepši na morju, saj tam opazovanja izginjanja sonca za obzorje ne motijo elementi, kot so zgradbe ali hribi.
Zakaj je nebo zjutraj in zvečer rdeče ali oranžno? Zato, ker je čez dan modro.
Svetloba, ki jo na Zemljo pošilja sonce, je elektromagnetno valovanje, sestavljeno iz različnih valovnih dolžin. Človeško oko različne valovne dolžine sončevega sevanja zazna kot različne barve - 600-nanometrsko kot oranžno, 450-nanometrsko kot modro, na primer.
Ko sončeva svetloba prodre v Zemljino atmosfero, se med potjo do naših oči zaletava v elementarne delce ozračja - molekule različnih plinov. Pri tem prihaja do pojava, ki se mu reče Rayleighovo sipanje.
Ko se sončna svetloba zaleti v molekule zraka, se del različnih valovnih dolžin razprši oziroma razsipa. Ker daleč največji delež ozračja predstavljajo molekule dušika in kisika, ki so zelo majhne, se posledično pogosteje razsipajo krajše valovne dolžine, ki jih naše oko vidi kot modro ali vijoličasto barvo.
To je tudi odgovor na vprašanje, zakaj je nebo modro. Če človeški vid ne bi bil najbolj občutljiv na srednji del svetlobnega spektra, temveč bi lahko videli še veliko krajše valovne dolžine, bi bilo nebo za nas pravzaprav celo vijoličasto.
Zanimivost: pravi sončni zahod se v resnici zgodi že tik pred tem, ko sonce izgine za obzorje. Sonce, ki ga človeško oko vidi tik nad obzorjem, je pravzaprav privid, ki ga povzroča tako imenovana refrakcija oziroma lomljenje sončne svetlobe v Zemljini atmosferi.
Zakaj pa je nebo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah rdeče ali oranžno? Čez dan, ko je sonce nad nami, sončna svetloba prepotuje ravno pravšnjo razdaljo, da naše oči zaznajo sipanje "modrih" valovnih dolžin.
Ko pa je sonce nizko nad obzorjem, morajo njegovi žarki do naših oči skozi ozračje Zemlje prepotovati veliko daljšo pot. To pomeni, da so se krajše valovne dolžine večinoma razpršile oziroma razsipale, še preden je svetloba prišla do nas. Vidimo lahko samo še dolge valovne dolžine s konca svetlobnega spektra, ki jih človeško oko zazna kot rdečo ali oranžno barvo.
Onesnažen zrak = še bolj dramatični vzhodi in zahodi?
Pravzaprav je ravno obratno: veliki delci prahu in umazanije v ozračju pravzaprav povzročajo bolj enakovredno razsipanje različnih valovnih dolžin svetlobe, zaradi česar sončnih zahodov in vzhodov ne zaznamujeta rdeča ali oranžna barva, temveč počasno temnenje modre v sivo in nato črno.
To je tudi eden od razlogov, zakaj so sončni vzhodi in zahodi morda malce bolj barviti jeseni in pozimi, ko je zrak načeloma bolj čist in suh (na razsipanje svetlobe vpliva tudi vlaga).
Viri: NOAA, Univerza v Wisconsinu, Nasa
4