Bo v prihodnosti dovolj služb za vse in kakšne bodo?

Svet dela se naglo spreminja. Na trgu dela opazno rastejo razlike med številom delovnih mest, ki zahtevajo visoko usposobljen kader, in tistimi, za katera ne potrebujemo posebne usposobljenosti oziroma znanj. Med mladimi je vedno več brezposelnosti in podzaposlenosti, torej delovnih mest, ki znanj svojih zaposlenih ne izkoriščajo dovolj in ne vseh.

Večji del gospodinjstev ima vedno manj prihodkov, raste tudi razlika med bogatim in revnim slojem. Delovne migracije in njihov učinek na delovna mesta postajajo kočljivo politično vprašanje v gospodarsko razvitih državah. Po vsem svetu se vedno več govori o tem, ali bo v prihodnosti dovolj dela za vse in kakšne oblike služb bomo imeli.

Kje se skriva delovni potencial

Od 30 do 45 odstotkov prebivalcev na svetu, ki so v delovnih letih, je neizkoriščenih. To pomeni, da so brez služb, neaktivni ali podzaposleni. Če upoštevamo samo velika gospodarstva, kot so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Japonska, Brazilija, Kitajska in Indija, to pomeni okoli 850 milijonov neaktivnih oseb. Pri tem je največ svetovne pozornosti namenjene nezaposlenim, premalo pa podzaposlenim in neaktivnim. Ti predstavljajo največji delež premalo izkoriščenega človeškega potenciala.

Velik del neizkoriščenega delovnega potenciala predstavljajo ženske, saj je na svetu 655 milijonov manj delovno aktivnih žensk kot moških. Če bi vse države neenakost med spoloma (prisotnost v delovni sili, opravljene ure dela in sektorska razpršenost zaposlenih) zmanjšale na raven najboljše države v svoji regiji, bi bil svetovni BDP v letu 2025 višji za 11 bilijonov evrov. To je številka, ki predstavlja trenutni BDP Japonske, Nemčije in Velike Britanije skupaj.

Kakšen je trenutni potencial avtomatizacije delovnih mest

Tehnološke spremembe v zadnjih dveh stoletjih, torej v času industrijske revolucije, ves čas preoblikujejo delovna mesta. Vseeno se spremembe ne morejo primerjati s hitrostjo, s katero se dogajajo danes. Raziskava globalnega inštituta McKinsey o potencialu avtomatizacije v svetovni ekonomiji je v 46 državah sveta, ki skupaj predstavljajo 80 odstotkov svetovne delovne sile, pregledala več kot dva tisoč delovnih aktivnosti in za vsako določila tehnično verjetnost avtomatizacije v prihodnosti.

Rezultati kažejo, da je delež poklicev, ki jih z današnjo tehnologijo lahko povsem avtomatiziramo, manjši od petih odstotkov. Drugače je z delno avtomatizacijo poklicev, ki bo vpeljana v praktično vse oblike delovnih mest. Učinka avtomatizacije ne bodo čutili samo delavci v tovarni, ampak tudi vrtnarji, zobozdravstveni laboratorijski tehniki, modni oblikovalci, prodajalci zavarovanja in celo vodilni vodstveni kadri.

Glede na trenutno znano tehnologijo ima 60 odstotkov poklicev vsaj tretjino aktivnosti, ki se jih da tehnično avtomatizirati. To kaže na spremembe v večini poklicev in vedno več zaposlenih, ki bodo morali delati s tehnologijo. Nizko usposobljeni delavci bodo z uporabo tehnologije lahko povečali produktivnost, a glede na potencialno večjo bazo nizko usposobljenih delavcev naj bi se povečal tudi pritisk na njihovo plačo. To lahko spremeni samo večje število takšnih delovnih mest.

Kaj bo vplivalo na stopnjo avtomatizacije

Stopnjo avtomatizacije bodo povečali zmogljivejši stroji, ki se bodo z uporabo razvijali in katerih dodatne zmogljivosti bodo presegle zmogljivosti človeka. Vseeno samo tehnična zmožnost avtomatizacije ni dovolj za samo avtomatizacijo delovnega mesta. Tehnični potencial je samo ena od komponent avtomatizacije.

Naslednji pomemben dejavnik v želji po avtomatizaciji je sam strošek razvoja ter namestitve strojne in programske avtomatizacije. Tretji dejavnik sta povpraševanje in ponudba delovne sile. Če je za določeno delovno mesto na razpolago delovna sila, ki je precej cenejša od avtomatizacije, bo to upočasnilo proces avtomatizacije.

Upoštevamo lahko analogijo pri uvedbi električnih avtomobilov. Različne predstavitve so pokazale, da so bili tehnično izvedljivi pred nekaj desetletij, za uporabo po postajajo primerni šele po uresničitvi nekaterih od vplivnih dejavnikov. Foto: Reuters Četrti dejavnik so prednosti avtomatizacije oziroma to, kaj prinese, ko namesto človeka dela avtomat. Ali je to večja produktivnost, boljša kakovost izdelkov, manjša verjetnost napak pri izdelavi? Ali robot v primerjavi s človekom prinese kakšne dodatne zmožnosti pri delu? Zadnji dejavnik je socialni vidik, torej vprašanje, koliko je menjava zaposlenih z roboti v nekem okolju sprejemljiva.

Ti dejavniki so razlog, da poročilo globalnega inštituta McKinsey napoveduje manjšo stopnjo popolne avtomatizacije in večji razvoj delne avtomatizacije delovnih mest. Njihovi scenariji predvidevajo, da bomo do avtomatizacije polovice današnjih delovnih aktivnosti potrebovali vsaj dve desetletji.

Tehnologija lahko izboljša ustreznost delovnih mest

Različne digitalne kadrovske platforme za iskanje zaposlenih dvigujejo potencial ujemanja kandidatov z določenimi delovnimi mesti. Zaradi naprednih algoritmov lahko ti programi skrajšajo čas iskanja zaposlitve in s tem brezposelnost. Pomagajo ustoličiti pravega zaposlenega na pravem delovnem mestu. Tako pomagajo tudi pri rasti produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih s svojim delovnim mestom.

Zaposleni, ki jim delovno mesto bolj ustreza, lahko naredijo več, saj so bolj pripravljeni delati tudi dodatne ure. Tri četrtine gospodinj, ki so tudi mame, bi se, če bi našle službo s prilagodljivim delovnim časom, odločile zanjo. Tudi če bi zaradi teh kadrovskih platform nekaj ur na teden delal samo delček neaktivnih oseb, bi bil učinek na BDP zelo velik.

Tehnologija lahko ustvari več delovnih mesto, kot jih uniči

Medtem ko tehnologija  počasi izpodriva delovna mesta ljudi, ustvarja tudi nova. Tretjina delovnih mest, ustvarjenih zadnjih 25 let v ZDA, prej ni obstajala. Gre za delovna mesta na področju razvoja IT-tehnologije, proizvodnje strojne opreme, izdelave programske opreme oziroma aplikacij in upravljanja IT-okolij.

Več kot polovica ljudi na svetu nima dostopa do interneta, kar pri digitalizaciji predstavlja resno omejitev. 75 odstotkov svetovne populacije brez interneta najdemo v 20 državah sveta. Samo njihov dostop do digitalizacije ni dovolj, izboljšati je treba njihovo pismenost in zmožnost pridobivanja digitalnih znanj. Foto: Reuters Študija globalnega inštituta McKinsey iz leta 2011 je ugotovila, da je internet samo v Franciji v zadnjih 15 letih izbrisal 500 tisoč delovnih mest. Hkrati je prav ta internet ustvaril 1,2 milijona novih delovnih mest, torej 2,4 delovnega mesta na vsako izbrisano. Zaradi rastočega vpliva analize podatkov in števila teh naj bi samo ZDA v prihodnjem desetletju potrebovale več kot 250 tisoč novih strokovnjakov za analizo podatkov.

Izkoriščanje digitalnih priložnosti se je komaj začelo

Digitalne tehnologije imajo zelo različen vpliv znotraj posameznih sektorjev. Sektorji, kot so finančne storitve, mediji in sam tehnološki sektor, so med tistimi z najvišjo produktivnostjo in rastjo plač. Manj digitalizirani sektorji, kot so zdravstvo, izobraževanje in tudi prodaja, predstavljajo velik del v BDP posameznih držav, a tudi nizko produktivnost. Podobno imajo podjetja, ki so tehnološko vodilna na svojem področju, hitrejšo rast prihodkov in produktivnosti od svoje manj digitalizirane konkurence.

Digitalizacija bo vedno hitreje spreminjala način organizacije dela v podjetjih in obliko delovnih mest v posameznih sektorjih. Zaradi tega bo potreben hiter prehod delovne sile, kar zadeva sposobnost, aktivnost in sektorje, v katerih ljudje delajo. Ker smo šele na začetku digitalizacije, je velika razlika v njeni stopnji med podjetji in sektorji. Velika razlika je tudi med državami. Globalni inštitut McKinsey ocenjuje, da v ZDA izkoriščajo le 18 odstotkov svojega digitalnega potenciala, v Evropi 12 odstotkov, v državah Bližnjega vzhoda in Braziliji pa manj kot deset odstotkov.

Foto: Marjan Žlogar