V Sloveniji ukradeni avtomobili večinoma končajo kot rezervni deli

Gorenjski kriminalisti so pri 30-letniku, ki so ga ovadili zaradi prikrivanja in ponarejanja listin, med hišno preiskavo odkrili okoli 100 rezervnih delov za tako rekoč vse vrste avtomobilov, predvsem pa za avtomobile BMW in VW. Pri istem osumljencu so v okolici Kranja zasegli tudi BMW višjega cenovnega razreda, ki je bil novembra 2013 ukraden v italijanskem Vidmu. Vozilo je bilo namenjeno že znanemu kupcu, rezervni deli, ki so bili predmet kaznivih dejanj, pa predelavi vozil, servisom in trgovini z deli na črnem trgu.

Zasegli so zračne blazine, dokumente vozil, ključe, dele motorja, podvozja, karoserije, menjalnike, elektronike in drugo. V petih primerih so še ugotovili, da nekateri deli pripadajo ukradenim avtomobilom BMW In VW v Ljubljani in okolici. Avtomobili so bili vredni med 14.000 in 50 tisoč evri. Štiri so ukradli s parkirišč, enega pa pri vlomu v stanovanjsko hišo.

Na leto okoli 800 ukradenih osebnih vozil Številke so impresivne. Tako policisti prejmejo na leto povprečno okoli 1000 prijav pogrešanih vozil na motorni pogon, od tega je med 700 in 800 osebnih vozil. Lani so denimo ukradli 797 vozil, leto prej 790. Najmanj vozil v obdobju od leta 2000 in 2014 je bilo ukradenih leta 2008, ko so lastniki prijavili izginotje 522 osebnih vozil.

"Najbolj iskani so še vedno avtomobili srednjega cenovnega razreda, ki stanejo med 20 in 35 tisoč evri," pojasnjuje Dejan Garbajs, vodja sektorja za splošno kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Med najbolj zaželenimi znamkami je sicer še vedno volkswagen (lani so jih ukradli 197), sledita renault (lani je izginilo 180 renaultovih avtomobilov) in BMW (lani so lastniki pogrešili 111 avtomobilov).

Pri kraji avtomobilov gre običajno za organiziran kriminal, saj posameznik težko izpelje celoten "posel", je prepričan sogovornik. Tako so v kriminalni posel vpeti tatovi, avtomehaniki in tudi avtokleparji.

"Od leta 1998, ko morajo imeti vozila, registrirana v EU, vgrajeno tudi serijsko blokado motorja, ki deluje neodvisno od drugih varovalnih sistemov v vozilu, ne gre več za klasično krajo avtomobila v smislu, da razbiješ šipo in ga spraviš v pogon z žicami. Tatovi za to potrebujejo posebno orodje, ki ga morajo znati tudi uporabiti. Gre sicer za oviro, ki pa so se ji storilci prilagodili in znajo avtomobil 'prevarati'," pojasnjuje Bardajs.

Avtomobil ukradejo v dveh minutah Tako pride tat do vozila z majhno črno ali sivo škatlico, jo priklopi na vtičnik, počaka 20 sekund, da se blokada motorja izklopi, vžge motor in se odpelje.

A ker tudi priučitev novim varovalnim tehnikam terja določen čas, je prepričan sogovornik, tatovi neradi posegajo po čisto novih avtomobilih. Večino ukradenih vozil, dodaja, storilci razrežejo in prodajo po delih. "Zadnji dve leti ukradeni avtomobili skoraj praviloma ostanejo v Sloveniji, kjer se razkosajo in prodajajo kot rezervni deli za popravila. Malo jih gre v tujino, pa še tam jih nato razkosajo, saj storilci na tak način zaslužijo več, kot če bi jih prodajali v kosu. V tujino se splača prodati le res draga vozila," pravi Bardajs.

Pomembnost naših tatov v evropskem prostoru po odprtju meja splahnela Dokler je Slovenija še imela mejo, so bili naši storilci na poti med vzhodom in zahodom zelo iskani, z odprtostjo mej pa je njihova pomembnost splahnela, ugotavljajo na policiji, vendar pa vedo, da še vedno sodelujejo pri prevozu ukradenih vozil.

"Cena na črnem trgu za razkosana vozila variira, medtem ko lahko avtomobil, ki se bo vrnil na cesto, doseže tudi popolno tržno vrednost," še pojasni in dodaja, da ukradenega vozila zaradi identifikacijske številke šasije ne v Sloveniji ne v državah EU ni mogoče registrirati.

Ponareditev šasije terja velik vložek Seveda se storilci lotevajo tudi prirejanja številk šasije, kar je treba storiti čim bolj neopazno, vendar pa je treba zamenjati tudi druge identifikacijske oznake, dodaja sogovornik. "To sicer ni problem, a gre za prevelik vložek in premajhen zaslužek," je prepričan Bardajs, ki dodaja, da se to splača storiti le v primeru, če gre za avtomobile visokega cenovnega razreda.

"Vozila visokega cenovnega razreda še vedno potujejo v smeri iz zahodne Evrope proti vzhodu. A ker se policije vedno bolj povezujejo, pa tudi organi registracije in zavarovalnicami, je vozilo vedno težje spraviti v promet. Zato ga morajo spraviti zunaj Evrope, od koder pa vodita dve poti. Po eni gredo na sever proti azijskemu delu Rusije, druga pot vodi prek Turčije proti vzhodu. Mi smo denimo ukradeno vozilo izsledili v Južni Koreji, a ker so bili stroški vračanja preveliki, so se zavarovalnice dogovorile za prodajo," dodaja Bardajs.

Goljufanje zavarovalnic zamenjale ponarejene prometne nesreče Če so med letoma 1995 in 2000 prejeli večje število prijav glede goljufanja zavarovalnic, pa imajo policisti zdaj večje težave s prirejanjem prometnih nesreč. "Zelo malo primerov je, da denimo lastnik proda svoj avtomobil, nato pa želi uveljavljati kasko zavarovanje, saj gre tudi prodaja zaradi gospodarske krize na območju nekdanje skupne države zelo slabo," pojasnjuje sogovornik.

Stopnja ozaveščenosti lastnikov avtomobilov glede dodatne varnosti jeklenih konjičkov je, ugotavlja Bardajs, na zelo nizki ravni. "Če si že za avto odštel denimo 50 tisoč evrov, potem ti ne sme biti škoda primakniti denimo 500 evrov za nek dodatni varovalni sistem, saj to morebitnega storilca napoti k drugemu vozilu. Preprosto se mu ne ljubi ukvarjati z dodatnimi ovirami," o tem, da je treba ravnati samozaščitno, meni Bardajs.