Trije policisti zaradi pritožb pod lupo specializiranih tožilcev (video)

Leta 2013 se je nad delom policije pritožilo 389 državljanov Slovenije, kar je, kot je pojasnil vodja sektorja za pritožbe Gregor Hudrič, glede na obseg nalog policije relativno malo. V odstotkih je to namreč med 0,3 in 0,6 odstotka.

Miroslav Žaberl je uvodoma pojasnil, da pritožb nad delom policistov od leta 2003 ne obravnavajo na policiji, temveč na ministrstvu za notranje zadeve, ki je nadzorstveni organ. Ker pa se je zakon o policiji lani maja spremenil, primerjave med številom pritožb s prejšnjimi obdobij niso mogoče.

"Gre za objektiven, nepristranski in pošten postopek tako za državljana kot pritožnika kot za policista, ki se mu očita domnevno nepravilno postopanje," je dodal Žaberl.

Pritožba izključno nad ravnanjem policista Pritožbe nad delom policistov občasno pokažejo tudi na sistemske napake, ki lahko privedejo tudi do spremembe zakona. Žaberl poudarja, da so se z lanskimi spremembami skušali izogniti temu, da bi se državljani s pritožbami skušali izogniti na primer plačilu globe. Gre izključno za domnevno nezakonito ravnanje policista in se ne ugotavljajo pritožbe zaradi recimo prekrška.

Pritožbe nad delom policistov se obravnavajo na dveh ravneh, in sicer v pomiritvenem postopku in pred senatom. "Več kot 40 odstotkov pritožb smo lani rešili že v pomiritvenem postopku, kar pomeni, da je spor razrešen in da postopek sploh ne pride pred senat," dodaja Hudrič.

Pomiritvenih postopkov je bilo 178, od tega 70 uspešnih. Senat je odločal o 93 pritožbah in v 26 primerih ugotovil, da so pritožbe utemeljene. V 15 primerih je šlo za hujši poseg v človekove pravice.

Državljan dobi moralno zadoščenje Če je pritožba državljana utemeljena, dobi moralno zadoščenje, recimo v obliki opravičila, nikakor pa ni upravičen do odškodnine. "Takšne postopke mora državljan sprožiti sam," pravi Žaberl.

Če pa se ugotovi nepravilno ravnanje policista, da je na primer presegel svoja pooblastila, da je posegel v človekove pravice, to sproži druge ukrepe, recimo disciplinski postopek, ki lahko vodi tudi v odpoved delovnega razmerja.

Lani nobenega disciplinskega postopka, so pa tri primere ravnanja policistov predali tožilcem "Leta 2013 ni bil uveden noben disciplinski postopek, smo pa tri primere predali v reševanje specializiranemu državnemu tožilstvu, ki obravnava kazniva dejanja uniformiranih oseb," je povedal Hudrič.

"V enem primeru je šlo za neupravičeno uporabilo sile v prostoru za pridržanje, v drugih dveh pa za neupravičen odvzem prostosti ob kršitvi javnega reda in miru," je dodal.

Ob mariborski vstaji le dve pritožbi Ob mariborski vstaji so prejeli tri pritožbe nad delom policistov, eden je od pritožbe odstopil. "V drugih dveh primerih je senat ugotovil, da sta pritožbi neutemeljeni," je še pojasnil Hudrič.

Sicer so na MNZ prejeli za 17 odstotkov manj pritožb kot leta 2012, kar kaže na trend upadanja pritožb. Žaberl je dodal, da policiste izobražujejo tudi v smeri boljše komunikacije z državljani. Sicer pa se državljani največkrat pritožijo zaradi domnevno nedostojnega vedenja policistov, zlorabe pooblastil, nekaj je tudi pritožb zaradi uporabe prisilnih sredstev ali pa opustitve pooblastil.

Da bi se državljani čim bolj seznanili s pooblastili policistov in v kakšnih primerih se lahko pritožijo, so izdali tudi zloženko z naslovom Pritožbe zoper delo policistov.