Tožilec za Krašovca v zadevi Betnava predlaga štiri leta zapora

V nekoliko spremenjeni obtožnici mu Pintar očita napeljevanje h kaznivemu dejanju v škodo EU. Za to kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen do osem let zapora. Pintar je dejal, da so priče med sojenjem potrdile aktivno vlogo Krašovca pri obnovi dvorca Betnava. Po njegovi oceni je Krašovec zlorabil zaupanje in spoštovanje nekdanje direktorice družbe Betnava Dragice Marinič in nekdanjega šefa mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta.

Krašovec je obtožnico označil za konstrukt Mariničeva, ki je kaznivo dejanje priznala, je bila obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Ekart, ki je prav tako priznal krivdo, pa je bil obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Krašovec je med zagovorom ponovno povedal, da krivde ne priznava, obtožnico pa je označil za konstrukt. Meni, da sta Mariničeva in Ekart spreminjala svoje izjave, da bi zmanjšala lastno krivdo. Zato sta zanj to neverodostojni priči.

Tudi Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas je v zaključnih besedah poudaril, da Krašovec ni storil očitanega kaznivega dejanja. Krašovec bo imel zaključne besede 29. novembra.

Betnava je ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.