Zaradi snežnih plazov je letos v Sloveniji umrlo šest ljudi. To je precej več kot prejšnja leta, ko sta zaradi snežnih plazov povprečno umrli dve osebi letno.
Gorski reševalci so letos opravili 31 intervencij, od tega šest zaradi snežnih plazov, v katerih je letos umrlo šest ljudi. Zadnji dve smrtni žrtvi je terjal plaz, ki se je v nedeljo dopoldne sprožil na planini Grohat pod Raduho, kjer je sicer znano območje proženja plazov. "Nesreče se dogajajo vsako leto, je pa letos nesreč in žrtev več kot prejšnja leta," ugotavlja predsednik komisije za reševanje iz plazov pri GRZS Igor Potočnik.
Letos sneg vse težji
Letošnje leto je glede na vremenske razmere specifično, ne le v Sloveniji, tudi v tujini. Pogostokrat sneži, sneg se ne sprime s podlago, v zadnjem obdobju je zaradi višjih temperatur sneg postajal tudi vse težji. Plazovi nastajajo tudi spontano zaradi teže snega, pojasnjuje Potočnik.
Največ nesreč v času 2. ali 3. stopnje nevarnosti
Ob tem opozarja, da je potrebno na opozorila agencije za okolje o nevarnosti proženja snežnih plazov - ta je trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici - vedno gledati tudi lokalno. To lahko pohodniki po Potočnikovih besedah preverijo tudi pri regijskih postajah oz. društvih gorskih reševalcev. Gorski reševalci ugotavljajo, da se največ nesreč zgodi v času, ko velja druga ali tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, saj denimo v času četrte stopnje pohodniki večinoma ne zahajajo v gore.
V gore z lavinsko žolno, sondo in lopato
Potočnik pohodnikom svetuje, da se v zimskem času v gore odpravljajo primerno pripravljeni in opremljeni z lavinsko žolno, sondo in lopato. Vedno naj se na pohode odpravljajo v družbi z drugimi, nevarna območja naj prečkajo posamezno, vsekakor pa je pred odhodom v gore potrebno preveriti vremenske razmere in se seznaniti z nevarnostjo proženja snežnih plazov.
2
