Pogojna kazen tudi za umor

Zagovornica komaj 26-letnega Luke Vlaovića, sicer diplomiranega pravnika, bodočega doktorja prava, je namreč v svoji končni besedi pozvala tožilstvo, naj omili svoj predlog – to je predlagalo štiri leta zapora – za izrek kazenske sankcije. "Kdaj, če ne ravno zdaj, je čas, da ta institut izjemne pogojne obsodbe ne ostane le priporočilo na papirju, temveč tudi sodna praksa," je takrat pojasnila zagovornica.

Kaj sploh je izjemna pogojna obsodba? Novela Kazenskega zakonika 1 (KZ 1), ki je začela veljati maja 2012 in je vpeljala tudi možnosti priznanja krivde oziroma podpisa sporazuma s tožilstvom o priznanju krivde, v nekaterih primerih prinaša ugodnosti za storilce kaznivih dejanj. Po njej sme sodišče storilcu, ki po zakonu o kazenskem postopku prizna krivdo, ko se prvič izjasni o obtožbah, izreči tudi "samo pogojno obsodbo", pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.

Storilec kar deset let ne sme storiti novega kaznivega dejanja Izjemna pogojna obsodba se lahko izreče za kazniva dejanja, za katera je zagrožena najmanj petletna zaporna kazen, ob tem pa se določi petletna zaporna kazen z zelo dolgo preizkusno dobo, in sicer deset let. To v praksi pomeni, da storilcu kar deset let visi nad glavo dejstvo, da lahko pristane v zaporu.

Za vsa kazniva dejanja, pri katerih je zagrožena kazen najmanj pet let zapora Izjemno pogojno obsodbo je mogoče torej izreči samo, če gre za kazniva dejanja, za katera je predpisana najmanj petletna zaporna kazen. Gre na primer za delovanje v kriminalnih združbah, za kazniva dejanja v zvezi s prepovedanimi drogami, umori, uboji. Vendar pa je to mogoče izreči le, če obdolženi krivdo prizna, ko se prvič izjasni o njej, torej že v predkazenskem postopku, tožilstvo pa takšno kazen predlaga že v obtožnici.

Torej o tej vrsti pogojne obsodbe ni mogoče razpravljati na koncu rednega sojenja, kot se je zgodilo v zgoraj omenjenem primeru Vlaovića. Zagovornica je namreč ta predlog podala šele v končnem govoru.

Pogojne obsodbe sicer le za dejanja, za katera je zagrožena kazen do dveh let zapora Po splošnih pravilih za izrek pogojne obsodbe se sme pogojna obsodba sicer izreči le v primeru, ko je sodišče določilo zaporno kazen do dveh let ali denarno kazen, preizkusna doba pa je lahko dolga od enega leta do petih let, še pravijo na ministrstvu. Pogojne obsodbe se ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj tri leta zapora.

Te novosti so po navedbah ministrstva za pravosodje posledica novih institutov sporazuma o priznanju krivde, ki ga skleneta državni tožilec in obdolženec, ter predobravnavnega naroka, na katerem med drugim obravnavajo morebitni sklenjen sporazum te vrste, ali pa priznanja obtoženca na predobravnavnem naroku.

Kot smo na PlanetSiol.net že pisali, tovrstne možnosti skrajšujejo trajanje predkazenskega in kazenskega postopka, zato je "ustrezno, da državni tožilec lahko ponudi, sodišče pa izreče sorazmerno blažjo kazen od tiste po splošnih pravilih za omilitev kazni", dodajajo na ministrstvu.

Po naših informacijah te možnosti do zdaj v kazenskih postopkih še niso uporabili, a je, kot pravijo na ministrstvu, odvisna od okoliščin konkretnih primerov v praksi. Tožilec se po okoliščinah odloči, kakšno kazen bo predlagal storilcu določenega kaznivega dejanja oziroma sodišču, nazadnje pa je vse odvisno od presoje sodišča v konkretni zadevi.