Boštjan M. Turk v zagovoru: V mojem zapisu je ogromno literarne podlage

Za zgodovinarja Jožeta Pirjevca je sporen odstavek kolumne z naslovom Referenti in renegati, ki je izšla v reviji Reporter 13. junija 2011. Ta se glasi: "'Od trenutka, ko je stopil v zgodovino s svojim ponosnim in drznim vedenjem pred sodiščem v Zagrebu, je Tito s svojimi izrazitimi očmi zbujal pozornost sodobnikov.' Tako nam v prvem stavku svoje zgodovinske "sinteze" v poglavju Titove oči razloži Giuseppe Pierazzi ali Jože Pierazzi ali Jože Pirjevec (Jože Pirjevec, Tito in tovariši, MK, Ljubljana, 2011, str. 11)."

In še: "'Regijo priložnosti' razume pošten človek v tem kontekstu kot prostor rdeče svetlobe in zastrtih zaves, kot javno hišo psihoanalitičnih seans, kjer se prodaja vse, najprej čast, nato ime, hkrati z njima pa resnica, še posebej zgodovinska. Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski."

Turk: Besede s pripono –stvo so najbolj abstraktne Ker se je Pirjevec zaradi zapisanih besed počutil razžaljenega, je vložil zasebno tožbo. "Zdaj sem še enkrat poslušal svoj citat, v njem vidim ogromno literarne podlage, niz podob. Vse, kar bi eventualno lahko bilo žaljivo, sem postavil v navednice. Sam izraz renegat pa razumem v etimološkem smislu. Izraz pomeni ponovno nekaj zanikati," je v svojem zagovoru pojasnil Turk in dodal, da ima stavek kar pet varovalk.

Omenil je, da se beseda renegatstvo končajo s pripono –stvo, "kar je najbolj abstraktno", in poudaril, da je svoje zapise prej vestno preveril. "Ni mi šlo za žalitev, gre za opozarjanje na probleme zamejskih Slovencev, manjšinska problematika mi je bila vedno blizu," se je zagovarjal.

Kot je pojasnil sodišču, je njegov zagovornik pred dvema dnevoma kot dokazne predloge sodišču posredoval precej dokumentacije, ki naj bi kazala na to, s kakšnim imenom in priimkom se je zasebni tožilec podpisoval pod članke, knjige … Pojasnil je, da je prebral vse njegove knjige, pred zapisom pa je natančno pregledal bazo Cobiss.

Omenil je politično aktivnost zasebnega tožilca, za svoje aktivnosti v Zboru za republiko pa je dejal, da "za razliko od Pirjevca nisem strankarsko aktiven".

Pirjevec: Jaz sem žrtev raznarodovalne politike Kot priča je nastopil tudi zasebni tožilec, ki bo v nedeljo dopolnil 75 let. Povedal je, da se zaradi zapisa čuti razžaljenega, ker "sem jaz žrtev raznarodovalne politike". Po njegovih besedah se je rodil kot Giuseppe Pierazzi v Trstu, vendar pa lastno ime ni bila izbira staršev, "temveč fašističnih zakonov, ki so prepovedali uporabo tujih imen".

Prvi razred je obiskoval v Sežani s slovenskim imenom, nato pa se je njegov oče odločil, da ne bo živel pod komunističnim režimom in so se preselili na svobodno tržaško ozemlje. "Ker je bil begunec, so mu jugoslovanske oblasti odvzele državljanstvo, zato mu je ostalo italijansko državljanstvo z italijanskim priimkom," je navajal Pirjevec, ki je takrat obiskoval 2. razred osnovne šole.

Leta 1977 sta oba s sestro Marijo, je pojasnil, stopila pred senat fakultete, kjer sta delala, in oznanila, da bosta od takrat dalje uporabljala slovenska imena. "A takrat sem lahko spremenil samo priimek, ker je bilo zamenjati ime težje," je pojasnil in dodal, da se je od takrat kljub izredno protislovenskim razmeram v Italiji v vseh svojih člankih podpisoval kot Jože Pirjevec.

Zanikal je, da bi kdaj pred 30. letom bil v Beogradu, čeprav tako piše v Wikipediji. "To napako sem skušal popraviti," je pojasnil zagovorniku obdolženega Turka. Sojenje se bo nadaljevalo.