V Sloveniji že prevladujejo 60-dnevni plačilni roki, podvojila se je pogostost 120-dnevnih plačilnih rokov.
Največ plačilne nediscipline je v gradbeništvu in trgovini, ugotavlja Romana Logar, direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Logarjeva je bila ena izmed govornic na posvetu Kako do plačilne discipline v teoriji in praksi, ki poteka danes v organizaciji sektorja za zakonodajo in politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Nezadržno raste delež zadolževanja v podjetjih in bankah, manjša pa se delež kapitala, ki zdaj znaša samo 20,5 odstotka. Ajpes je zato, da bi poslovnim subjektom olajšal odločitve in jih seznanil o poslovni disciplini obstoječih in poslovnih partnerjev, uvedel sistem določanja bonitet, ki po besedah Logarjeve realno odraža stanje: »Kar 70 odstotkov podjetij, ki smo jim pripisali eno od petih špekulativnih ocen, je imelo svoje račune blokirane več kot pet dni.« Največji neplačniki so podjetja v gradbeništvu, trgovini in predelovalni industriji, kažejo podatki Ajpesa.
Logarjeva tudi pogreša pogostejše poročanje, ki bi omogočilo natančnejši vpogled v razsežnosti težavnih razmer zaradi plačilne nediscipline.
Realnega denarja po konjunkturi ni
Eden od razlogov plačilne nediscipline je, da po zaključeni konjunkturi ni realnega denarja iz prihrankov, je v uvodnem nagovoru posveta izpostavila Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politiko GZS, ki opozarja, da obsega neplačevanja ne moremo meriti, lahko ga le ocenjujemo. Eno od največjih težav vidi v tem, da vlade niso prisluhnile apelom mnogih podjetij, zlasti malih, da je treba storiti nekaj na sistemu vrednot in odpraviti neetičnost, nemoralnost in protizakonitost neplačevanja in izsiljevanja dolgih plačilnih rokov.
Nadaljevanja slabih poslovnih praks ne preprečujejo
Velik izvirni greh je, da lahko nekdanji lastniki in poslovodje podjetij, ki so v postopkih insolventnosti – ne samo tisti, ki so imeli objektivne težave, ampak tudi tisti, ki so slabo prakso izkazovali pred krizo – neovirano odpirajo nova podjetja in nadaljujejo s slabimi praksami. Tudi državna podjetja in država na vseh ravneh so slabi plačniki, največjo ceno za to pa plačujejo majhna podjetja, je poudarila ob predstavitvi februarske ankete, ki jo je GZS opravila na reprezentativnem vzorcu podjetij.
Plačilni rok vedno daljši
Plačilni roki do kupcev doma so se podaljšali, tudi do 120 dni, pogostost najdaljših pa se je podvojila. Prevladujejo 60-dnevni roki, 30-dnevni roki so ostali samo za najboljše stranke. Daljšajo se tudi plačilni roki za terjatve iz tujine, a se vendarle izvršijo prej kot domača plačila. Veča se razkorak med obveznostmi in terjatvami. Podjetja svoje obveznosti do države plačujejo zgledno, država in občine kot kupec blaga in storitev plačujejo v 30 in 60 dneh, pri gradnji pa v dvakrat daljših rokih, pri čemer je razvidno, da imajo občine praviloma daljše roke kot država. Najbolj izpostavljeni so podizvajalci in dobavitelji materialov, kažejo rezultati ankete in odzivi s terena.
Avberškova opozarja tudi na dolgotrajne postopke izvršbe, ki se v idealnih primerih, ko zapletov v sodnih mlinih ni, najprej zaključijo v 24 mesecih.
1
