Najhujše pandemije v zgodovini

Kuga je v 14. stoletju pokončala okoli 30 milijonov Evropejcev Ena najhujših pandemij do sedaj je bila kuga, ki je v 14. stoletju v šestih letih pobila med 20 in 30 milijonov Evropejcev, kar je bila kar tretjina svetovne populacije. Cikel evropskih epidemij kuge je trajal vse do 18. stoletja, v sredini 19. stoletja pa se je kuga znova pojavila in samo v Indiji pokončala okoli 10 milijonov ljudi.

Kolera in koze - terjale na milijone smrtnih žrtev Kolera je bila tista, ki se je od prve polovice 19. stoletja do začetka 20. stoletja iz Indije razširila po vsem svetu in za seboj pustila na milijone smrtnih žrtev. V 20. stoletju so koze, ki so že v 18. stoletju vsako leto pomorile 800.000 Evropejcev, izbruhnile z vso silo in terjale od 300 do 500 milijonov življenj.

Za špansko gripo je umrlo med 50 in 100 milijonov ljudi Med letoma 1918 in 1919 je več kot 40 odstotkov celotne populacije obolelo za špansko gripo, za katero je umrlo med 50 in 100 milijonov ljudi. Španska gripa je bila sicer precej manj nalezljiva od koz ali ošpic, vendar mnogo bolj smrtonosna.

2 milijona mrtvih zaradi azijske gripe Pandemija azijske gripe, ki so jo prvič zaznali na Kitajskem, se je pojavila leta 1957. Gripa se je pojavila v dveh valovih; prvi je prizadel večinoma otroško populacijo, drugi pa starejše. Po vsem svetu je umrlo okoli 2 milijona ljudi. Napredek v znanstveni tehnologiji je pripomogel, da so pandemijo hitreje identificirali. Zadnja pandemija azijske gripe se je pojavila leta 1968, center žarišča pa je bil Hongkong. S "samo" 33.800 žrtvami v pol leta, je bila ta pandemija ena najbolj milih v 20. stoletju.

Aids bi lahko do leta 2025 pokončal 149 milijonov ljudi Virus HIV oziroma kuga 20. stoletja, bi tudi lahko označili za pandemijo. HIV se je iz Afrike razširil na Haiti, okoli leta 1968 v ZDA in nato še na preostanek sveta. Po predvidevanjih bi lahko aids do leta 2025 pokončal kar 149 milijonov ljudi po Indiji, Kitajski in Afriki.

Od svinjske gripe do SARS-a Čeprav do leta 1968 ni vzklila nobena pandemija, je nevarnost vseeno obstajala. Leta 1976 je po Združenih državah Amerike strašila "ubijalska gripa", ki so jo pozneje preimenovali v svinjsko gripo. Zaradi preplaha, da bi lahko bila povezana z virusom španske gripe, je "ubijalska gripa" vodila v množična cepljenja. Med leti 1997 in 1999 se je na stotine ljudi okužilo z virusom ptičje gripe, ki so jo prvič zaznali v Italiji v začetku 20. stoletja. Virus se prenaša s perutnine na človeka, razširja pa se po vodi, zraku ali z dotikom. Do srede februarja 2006 so na Daljnem Vzhodu zabeležili devetdeset človeških žrtev, v letu 2005 pa se je bolezen pojavila tudi v Evropi. SARS (sindrom akutne respiratorne stiske) je atipična pljučnica, ki so jo prvič opazili novembra 2002 v kitajski provinci Guangdong. V času do julija 2003 je grozila pandemija; po znanih podatkih se je okužilo 8.096 ljudi, od tega je bilo 774 smrtnih žrtev.