SiolNET.
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na okrogli mizi o financiranju visokega šolstva in problemih bolonjskega študija

4

termometer

Druga bolonjska stopnja se vse bolj zajeda v vrečo sredstev, ki so na voljo, je na okrogli mizi dejal državni sekretar na visokošolskem ministrstvu Jozsef Györkös.

Hkrati je opozoril na potrebo po spremembi načina financiranja visokega šolstva. Rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik je poudaril prehodnost kot enega večjih problemov "bolonje". Nujna sprememba načina financiranja Na popoldanski okrogli mizi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani z naslovom Danes kreditne točke, jutri študentski krediti? je državni sekretar tako pojasnil, da sedaj veljavna uredba o financiranju visokega šolstva ni več vzdržna, zato bo treba spremeniti način financiranja in razmisliti o novi uredbi. Obenem je Györkös spomnil, da so se sredstva vendarle povečala, čeprav ne v tolikšni meri, kot je bilo opredeljeno v nacionalnem programu visokega šolstva. "Ohranili smo dinamiko povečevanja sredstev," je dejal in pojasnil, da je problem iz tega vidika tako vsaj za letos razrešen.

Pejovnik: Financiranje univerze že dalj časa neustrezno

Po besedah rektorja Univerze v Ljubljani (UL) Staneta Pejovnika je financiranje univerze že dalj časa neustrezno, dokler država tega ne bo spoznala, pa bo UL po njegovem soočena s težavami. Kot je spomnil, se je število študentov podvojilo, medtem ko so se število profesorjev in prostorske zmogljivosti morda povečale za petino, istočasno pa sredstva nikakor niso sledila tem spremembam. Vse to se, tako Pejovnik, odraža v notranjem življenju univerze. Rektor prav tako meni, da če je morda delež BDP, ki ga Slovenija namenja visokemu šolstvu, na prvi pogled primerljiv z drugimi državami, pa je vsota na študenta bistveno premajhna.

Med problemi bolonjske reforme pa je Pejovnik izpostavil natrpanost prvih letnikov bolonjskih programov, pri čemer je bila "sprememba v glavah študentov in profesorjev" o potrebi po sprotnem učenju po njegovih besedah premajhna.

Pejovnik: Težak prehod na drugo bolonjsko stopnjo Kot meni Pejovnik, se je kot zelo težak pokazal prehod na drugo bolonjsko stopnjo, s tem pa se podaljšuje študij, kar ima tudi finančne posledice. Prva stopnja bi morala biti zato oblikovana tako, da omogoča izdelavo diplome znotraj treh let. Pejovnik je izrazil tudi nasprotovanje binarnosti študija ter nakazal možnost, da bi visokošolske programe tudi organizacijsko ločili od univerzitetnih.

Gaber: Bolonjski sistem sprva koncipiran drugače Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je spomnil, da je bila "bolonja" v Sloveniji sprva koncipirana drugače od petletnega študija, ki je sedaj dejansko uzakonjen, kar pač nujno pomeni potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev. "Če praktično uzakoniš petletno izobraževanje, ga moraš plačati," je povzel Gaber.

Med rešitvami je nekdanji minister navedel razmislek o razdelitvi druge bolonjske stopnje po vzoru Francije na dve liniji. Prva bi bila v osnovi namenjena izobraževanju za poklic, druga linija pa bolj v raziskovalni del in bi tako pripravljala na doktorat.

Schmidt: Fakultete z izrednim študijem krpale finančne luknje Predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru Žiga Schmidt je opozoril na nezaposljivost prve bolonjske stopnje, kritičen pa je bil tudi do izrednega študija. Ta je bil sprva zamišljen kot študij ob delu, fakultete pa so z njim dejansko krpale finančne luknje. Tako je po njegovem nujen razmislek, ali je izredni študij v sedanji obliki še smiseln. Poleg večjega vlaganja v visoko šolstvo pa je Schmidt poudaril potrebo po bolj transparentni porabi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin