Vse je lahko strup, vsak strup je lahko zdravilo

Nista se še polegla prah in jeza nad razkritjem, da je Facebook predlanskim s svojim poskusom ciljanih vsebin vplival na čustva skoraj 700 tisoč svojih uporabnikov, pa je iz nizozemskega mesta Leiden že prišla zanimiva spletna kampanja, ki ne nastavlja ogledala le Facebooku, temveč predvsem njegovim uporabnikom. Z naslovom 99 dni svobode jih izzivajo, naj se poskusijo 99 zaporednih dni abstinirati od njegove uporabe, obljubljajo pa jim pomoč pri ugotavljanju čustvenega napredka, ki ga bodo ob tem dosegli. Hitri prsti za trenutek resnice Pod površjem te pobude nam želijo naliti čistega vina, da si ne smemo dovoliti postati sužnji storitvam in izdelkom računalniške in komunikacijske tehnologije.

Mislite, da nismo?

A res ne vzamete svojega mobilnega telefona povsod s seboj, tudi na stranišče in v posteljo? Ne pregledujete elektronske pošte tudi med dopustom, na večerji s svojo boljšo polovico, na izletu s prijatelji? Ne objavljate na Facebooku svojih statusov in fotografij vsak dan, misleč, da to prav zares zanima vse vaše prijatelje na tem družbenem omrežju? Mimogrede, ali so med vašimi prijatelji na Facebooku tudi tisti, ki jih nikoli niste srečali v živo in tudi ne poznate njihove telefonske številke ali naslova – morda niti njihovega pravega obraza ne?

Manj ko imate na zgornja vprašanja nikalnih odgovorov, bolj ste pozni s tem, da se nehate sprenevedati. V treh mesecih več kot en (izgubljeni) dan Poleg čustvenega napredka nam snovalci pobude 99 dni svobode obljubljajo še veliko pridobljenega časa, ki bi ga gotovo lahko bolje porabili za kaj drugega, kar bi nas čustveno bolj izpolnilo in osrečilo. Vsak od 1,2 milijarde uporabnikov Facebooka dnevno na omrežju prebije okrog 17 minut, kar v treh mesecih vsakomur izmed njih prinese 28 ur ali več kot en cel izgubljen dan.

Izgubljen zato, ker bi v tem času lahko še več naredili za svoje družbeno življenje s srečanjem v živo. Pa ne s takšnim snidenjem, ko se neredko predvsem mladi sicer nekje dobijo, a potem, kljub temu da so skupaj, komunicirajo prek – Facebooka.

Številka 99 v profilni sliki Čustveni napredek sodelujočih bodo poskusili izmeriti z anonimnimi testi, ki jih bodo udeleženci prejeli po 33, 66 in 99 dneh. Svoje misli o spremembah v življenju zaradi daljšega odklopa od Facebooka bodo sodelujoči lahko tudi anonimno sporočali na spletno oglasno desko.

Ko nastajajo te vrstice, je izziv sprejelo skoraj 24 tisoč uporabnikov Facebooka, ki jih je mogoče prepoznati po tem, da so svojo profilno sliko nadomestili z logotipom pobude, na katerem se bohoti številka 99. Njihovo število sicer narašča, a je najbrž v primerjavi z vsemi uporabniki Facebooka to še vedno videti kot neopazen pljunek v morju. Plusi in minusi Nedvomno pa je ta projekt dobra priložnost, da vsak razčisti sam s seboj, kako in koliko mu Facebook krepi družbeno življenje in stike, s čim pa jih pravzaprav zavira. Resnično ne vidim smisla, da se znotraj iste dnevne sobe družinski člani pogovarjajo prek Facebooka in se ob tem niti ne pogledajo v oči – to niti ni več taka redkost, še pogosteje je med mladimi, ki celo ob isti mizi ne komunicirajo v živo, temveč prek omrežja. Kam bo to pripeljalo naše medčloveške odnose? Bistvo je v pravem odmerku Pa da ne bo pomote, ne pravim, da Facebook nima tudi dobrih lastnosti – pravzaprav je tako dober ali slab, kot mu vsak od nas dopušča. Kot ogenj, ki je dober sluga, a slab gospodar.

Že pred pol tisočletja je oče farmakologije, toksikologije in botanike ter švicarski naravoslovec, zdravnik in mistik Philippus Aureolus Theophrastus Bombastus von Hohenheim, veliko bolj znan po vzdevku Paracelsus, dejal, da je še tako neškodljiva ali celo zdravilna snov lahko strup, če je odmerek neustrezen oziroma prevelik, še tako strupena snov pa je lahko neškodljiva ali celo zdravilna v pravem odmerku. Vsestranski znanstvenik, ki ga je pot vodila tudi v Idrijo, kjer je raziskoval zastrupitve tamkajšnjih rudarjev in prebivalcev z živim srebrom, je odločno zagovarjal mnenje, da se tveganje za zastrupitev veča z večanjem odmerka. Še danes vidimo, da je res največkrat tako – ne le v naravoslovju, temveč tudi veliko širše.

Kot pri vsem v življenju – ne samo pri Facebooku, ampak v naravi in družbi na splošno – je zmernost ključ do najboljšega učinka, kajti česar je preveč, to še z maslom ne more biti dobro.