To je najbolj čudovita stvar na svetu. Prepogosto spregledana in premalo cenjena.

Pravkar sem prebolel nekakšno mutirano trebušno gripo, ki sem jo pojerbal od moje hčerke, in če nič drugega, sem shujšal tiste tri kilograme, ki sem se jih želel znebiti vse od tistega decembrskega prenažiranja.

V osebnem servisu ne smemo biti preveč samokritični. Predvsem do samega sebe. Verjamem, da naredim več dobrega kot slabega. Verjamem, da je tako pri vseh, razen peščice »izbranih«, ki pa se ponavadi odločijo za kakšno več desetletno politično kariero. Zaradi virusa so kolone v javnih ustanovah veliko krajše.

Soseda več ne pogleda vsakih pet minut čez vrata, če je poštar kaj pozabil nanjo. Še dela na šihtu je manj ali skoraj nič. Več časa imamo za naše otroke. Zjutraj ne rabim nastaviti budilke. Zalog hrane pa ne rabim obnoviti, ker je za vse to poskrbela že tašča. Že pred tem sem večkrat na teden skuhal pašto, tako da se življenje zame in moje najbližje ni bistveno spremenilo.

Če imaš več takih, ki te osmišljajo, potem si še toliko bolj srečen. Foto: Osebni arhiv

To je odličen trenutek za nekaj optimizma. Tistega, na katerega smo že skoraj pozabili, ko smo se ubadali z na videz pomembnimi, na daleč pa zelo banalnimi problemi. To je čas, ki ga lahko preživimo v družinski karanteni. Ko se vračamo h koreninam. Branje ob svečah in maratoni risanja z otroki. V trenutkih, kot je ta, lahko globoko vdihnemo. Ker svet gre dalje, ne glede na vse. Vse mine, tako dobro kot slabo.

Delaj več stvari, ki te osrečujejo. Ponavadi je dovolj že en človek, da najdeš smisel v življenju. Če imaš več takih, ki te osmišljajo, potem si še toliko bolj srečen.

Mnenja Takšni ljudje so najlepši

Večina stvari izgleda veliko bolje, če jih ne jemljemo preveč resno. Vsak bi moral pri sebi razčistiti, kaj je res pomembno in kaj je dnevni balast. Na dolgi rok je pomembno le zdravje. Zdrav človek je zmožen vsega, nič ni nedosegljivo. Tisti ritem življenja, ki je še pred tedni deloval neustavljiv, se je v hipu močno umiril. Spet lahko dihamo. O izgorelosti ni ne duha ne sluha. Obveznosti ne izgledajo več tako obvezne.

Ni težko biti optimističen, ko teče vse tako, kot si si zamislil v najbolj norih sanjah. Problem je najti nekaj optimizma v tistih dneh, ki so utelešena nočna mora. Takrat je potrebno veliko notranje moči. Ljudje smo si močno različni. Nekateri gredo skozi življenje z namrgodenim izrazom na obrazu, drugi nikoli ne izgubijo nasmeha. Ampak ne smemo pozabiti, da je včasih za nasmehom skrite ogromno bolečine. Ti ljudje so le izbrali drugačen pogled na življenje. To ne pomeni, da jih boli kaj manj. Morda jih celo več.

Optimizem izberemo. Srečo izzivamo. Ljubezen iščemo.

Morda je nekaj na tem, da je optimističen tisti, ki najde srečo v majhnim rečeh. Vedno bolj opažam, da mi največ pomenijo tisti trenutki, ki jih preživim s svojo družino. Veliko prijateljev sem skozi leta iz objektivnih razlogov izgubil. Ampak sem zato našel najmočnejšo domačo bando, ki me sprejema točno takšnega, kot sem. Nobenega sprenevedanja. Zdaj so tisti trenutki, ko lahko še bolj obnovimo našo skupno moč.

Problem je najti nekaj optimizma v tistih dneh, ki so utelešena nočna mora. Foto: Jaka Ažman

Vsaka stvar je torej lahko za nekaj dobra. Bolezen nas ponavadi opomni, da telo potrebuje počitek. Da se ne splača naprezati za nekaj evrov več. Da je veliko bolj pomembno, da dobro

spimo in se veliko igramo. Igra nas spremlja vse življenje. Najprej osmišlja naše otroške dni. V najstniških in študentskih letih se – če imamo srečo – gremo bolj intimne igrice z boljšimi polovicami. Ko postanemo starši, nas otroci opomnijo, kako pomembna je igra. Tudi v jeseni življenja pa so vnuki in vnukinje tisti, ki obudijo našo otroško stran. Nikoli se ne smemo pozabiti igrati.

Mnenja V očetovski vzgoji otrok se je zgodila pomembna sprememba

Tudi optimizem lahko črpamo iz skoraj vsake stvari. Včasih je dovolj že en nasmeh. En neroden romantični poskus. Ena igra skrivalnic z otroki.

Pogosto pogrešam več optimizma. Vedno si najprej zamislimo najbolj črn scenarij, ki je možen, tistega najbolj optimističnega pa si tudi ne upamo predstavljati. Pa bi bilo pogosto bolje, da bi bilo ravno obratno. Da si zamislimo grad v oblakih in se zadovoljimo z malo hiško s še manjšim vrtom, če nam nekaj povsem ne uspe. Včasih si želim več predrznosti. Da na pijačo povabiš tisto dekle, za katero misliš, da ni v isti ligi kot ti. Da od življenja zahtevaš več in še več. Morda pa le čaka na nekoga, ki to terja od njega. Nekoga z veliko optimizma in še več želje po življenju.

Na koncu ugotoviš, da si prerasel določene ljudi. Foto: Matic Eržen

Neverjetno koliko več časa ima človek, ko se karte premešajo. Še pred tedni ga je bilo premalo, sedaj ga imamo v izobilju.

To je ravno pravi trenutek za veliko optimizma. Morda bo že čez kakšen teden dni življenje teklo po prej poznanih tirnicah. Takrat pa ne smemo pozabiti, kaj smo čutili, ko je bila epidemija pred vrati ali že pri nas. Takrat smo si želeli le eno. In to mora biti vedno dovolj.

Mnenja "Mali se je obnašal, kot da očeta ni. Kot da ne obstaja."