Ste izgubili službo? To je ena večjih napak, ki jih lahko storite.

Podjetja preračunavajo, kako spremenjene okoliščine vplivajo na poslovanje. Poleg vprašanja, kako ohraniti svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih ter sodelavcev, postaja vedno bolj pomembno tudi vprašanje, kaj storiti s podjetjem. Ali je bolje, da podjetje ne omeji svojega poslovanja? Ali je bolje, da podjetje izkoristi olajšave in pošlje zaposlene na čakanje? Katere oddelke in katere zaposlene poslati na čakanje? Ali bo podjetje preživelo krizo? Koliko časa bo trajalo to stanje? Kaj se bo zgodilo po obdobju karantene?

Kako lahko na lažje čakanje na delo vplivajo podjetja in vodilni?

Vsi se sprašujejo in preračunavajo. Tako vodilni kot zaposleni. Odločitev pa bo na koncu vedno pri vodilnih. Ne bi bil rad v njihovi koži, saj je odgovornost in teža odločitev izjemno velika. V času, ko se izvajajo izračuni in oblikujejo različni scenariji, naši možgani oblikujejo možnosti. Ker nam velikokrat primanjkuje podatkov, jih zaposleni preprosto ustvarimo sami, kar lahko vodi v neresnične zgodbe in nerealno videnje razmer.

Takrat lahko nastanejo tudi zelo kritična mnenja, ki so izraz doživljanja nemoči. Zaradi opisanega je tako pomembno, da se transparentno sporazumevamo in si predstavimo tudi vse tiste neugodne podatke. Podjetjem in vodilnim predlagam, da si vzamejo čas in odgovorijo na vsa (tudi tista neprijetna) vprašanja zaposlenih:

• Kakšno je stanje v podjetju, če smo poslani na čakanje?
• Katere možnosti imamo in kako bodo vplivale na podjetje?
• Kako bomo poslovali in delali po karanteni?
• Koliko časa bo trajal ukrep čakanja na delo?
• Zakaj sem na čakanju jaz in zakaj sodelavec ni?
• Kako vseeno ohranim stik s svojimi sodelavci, podjetjem?
• Kaj se pričakuje od mene, ko sem na čakanju?
• Kaj se bo zgodilo z mojimi projekti in odgovornostmi?
• Ali lahko odgovorim na službeno e-pošto?
• Kako naj sporočim strankam, da sem na čakanju?
• Kako naj izkoristim čas, ki mi je na voljo?
• Na koga naj se obrnem, če doživljam stisko?

Zelo pomembno se mi zdi, da v podjetjih ne pozabimo na vse tiste, ki so zaradi spremenjenih okoliščin doma in čakajo na delo, saj bodo to sodelavci, ki jih bomo kmalu povabili nazaj na delovna mesta in želeli kar največjo produktivnost in ustvarjalnost. Temelja dobre komunikacije, ki prispevata k pozitivni vrnitvi na delo, ostajata transparentnost in vključenost vseh deležnikov v dialog.

Jan Kovačič je organizacijski psiholog. Foto: Jan Kovačič

Kako lahko ohranimo delovno kondicijo, če smo na čakanju na delo?

Prepričan sem, da mnogim misli uhajajo k vsem zgornjim vprašanjem. Tudi jaz se sprašujem o vsem zapisanem. Zgodi se mi, da takrat, ko mi je več neznanega, moji možgani radi preigravajo različne scenarije, kjer poskušam bolje razumeti predvsem bolj "črne" med njimi. Če se tudi vam dogaja podobno, je to popolnoma normalno. Evolucijsko smo "programirani", da več pozornosti namenimo obvladovanju nevarnosti, zato najverjetneje tudi poskušamo najti vsaj nekaj odgovorov na ogrožajoče scenarije. Naš cilj naj bo, da se zavestno in dejavno usmerimo v tiste vidike svojega življenja, na katere imamo vpliv:

• Vzemimo si čas za počitek in nabiranje moči.
• Vzemimo si čas za gibanje in pridobivanje energije na toplem pomladnem soncu.
• Vzemimo si čas za nego samega sebe in svojih najbližjih.
• Vzemimo si čas za kuhanje najljubših zdravih in novih jedi.
• Vzemimo si čas, da smo sami s seboj in s svojimi čustvi ter mislimi.
• Vzemimo si čas za razmislek o svojih vrednotah.
• Vzemimo si čas za iskrene pogovore s svojimi bližnjimi.
• Vzemimo si čas za klice svoje družine in prijateljev, ki jih že dolgo nismo videli.
• Vzemimo si čas za branje knjige, ki že dolgo stoji na polici.
• Vzemimo si čas za učenje nečesa novega, kar nam lahko pride prav.

Pri tem lahko izkoristite različne vsebine za osebni razvoj. Največja portala s spletnimi programi sta Coursera in Udemy. Prav tako pa so mnoga slovenska podjetja (tudi naša Uporabna psihologija) pripravila različne vsebine za osebni razvoj. Družbena omrežja so polna brezplačnih spletnih seminarjev, kjer se lahko osebno razvijate in pridobivate kondicijo za čim bolj uspešno vrnitev nazaj na delovno mesto.

Mnenja Izgorevajo tisti z vsaj dva tisoč evri plače

Kako postanem zanimiv za različne delodajalce, če sem izgubil delo?

V najmanj ugodnem položaju ste se znašli, če ste izgubili delo. Dobro, tudi to se v življenju zgodi in v resnici je to nekaj, kar doživimo skoraj vsi vsaj enkrat. Ena večjih napak, ki jih storijo ljudje, ko izgubijo delo, je, da za nastale razmere predlogo "krivijo" delodajalca. Sami pa ne vidimo, da so morda okoliščine brezizhodne ali pa smo celo sami prispevali k njim. Tudi meni se je to že zgodilo in s svojo črnogledostjo ali celo prezirajočim pogledom na svet sem si še otežil nastali položaj. Vse, kar je takrat v naši moči, je, da se osredotočimo na tukaj in zdaj in se potrudimo, da spremenimo svoje mišljenje in postanemo dejavni iskalci nove priložnosti.

Predlagam, da si vzamete čas in naredite konkretno refleksijo zadnjega delovnega obdobja in samopresojo svojih izkušenj, znanj in kompetenc ter se nato nekoliko širše lotite iskanja službe. Nekdo, ki je delal v turizmu in gostinstvu, zna s strankami in morda obvlada tuje jezike, je lahko zelo koristen del kolektiva v kontaktnem centru. Nekdo, ki je delal kot prodajalec določenih izdelkov, lahko svoje veščine in šarm uporabi tudi ob prodaji česarkoli drugega. Nekdo, ki ima veliko ročnih spretnosti, pa jih uporablja le zase, se lahko usmeri v katero izmed obrtniških dejavnosti.

Skratka, kar želim povedati, je, da bo gospodarstvo najverjetneje nekoliko v krču, zato je smiselno iskanje službe razširiti še na druga področja glede na zanimanja kompetence. Pri tem lahko brskate po svojih kompetencah tudi tako, da odgovorite na spodnja vprašanja in/ali vprašate za mnenje tudi svoje bližnje:

• Kako bi opisali svoje idealno delo in delovno mesto?
• Kaj je tisto, na kar ste vedno pozorni, ko opravljate delo?
• Katere vrednote (največ tri) najbolj cenite na delovnem mestu?
• Kaj je tisto, kar radi počnete in vam prinaša zadovoljstvo?
• Kaj ste si želeli početi, ko ste bili otrok? Je to izvedljivo?
• Kaj bi kot vašo prednost opisali vaši bližnji/sodelavci?
• O čem ste večkrat razmišljali, pa si še niste upali poskusiti?

Mnenja Takšnega človeka si nikakor ne želite za sodelavca

Trenutno je poleg javnih storitev zavoda za zaposlovanje dostopnih tudi več strokovnjakov s področja coachinga. Predlagam, da si ogledate spletno stran Slovenskega coaching združenja, kjer lahko dobite trenutno brezplačno koristno podporo pri ustvarjanju novih priložnosti na trgu dela. Vsekakor pa postanite dejavni in svoje mišljenje razvijajte v smeri pozitivne naravnanosti. Zapomnite si, da je navadno od 100 poslanih prošenj dovolj ena uspešna. Ta se lahko zgodi ob prvi prijavi, lahko je tretja, osemindvajseta ali pa pride tista uspešna šele po 99 poslanih prošnjah. Ne obupajte. Pozitivno naprej.

Poskrbite za svoje zdravje in zdravje drugih, najprej telesno, brez dvoma pa tudi duševno. Del duševnega zdravja je tudi sprejemanje sebe in naravnanost v osebno rast. S tem lahko poskrbite, da boste ohranili kondicijo za uspešno vrnitev na delo.

Ostanite zdravi.