Rončević, poberi se!

Naj najprej povem, da se mi tema, o kateri tokrat pišem, ne zdi prav ključna ali zelo pomembna in stanje prav gotovo tudi ni tako grozno, kot ga poskusijo slikati nekritični varuhi javne morale. Pa tudi če bi se mi osebno zdela pomembna, ima Slovenija pred sabo celo vrsto zahtevnejših izzivov, o katerih je bolj smiselno razmišljati in jih osvetliti. Po drugi strani pa je tudi res, da se svet ne bo prenehal vrteti, če si kot kolumnist vsake toliko privoščim razmislek o čem malce manj pomembnem.

Ker torej ni nobene potrebe, da bi prav vsak teden poskušal "reševati" vse tegobe te države in sveta, si bom tokrat privoščil manjšo refleksijo forumskih odzivov na moje javne nastope. Kot kolumnist sem začel nastopati šele pred slabim letom. Takrat zato, ker prej za kaj takega preprosto nisem imel niti časa niti motivacije. Z iztekanjem mandata v prejšnji službi se je sam po sebi rešil problem pomanjkanja časa. Problem motivacije pa je, če sem popolnoma iskren, pred slabim letom rešil kar nekdanji minister Gregor Golobič, ki je bil po mojem mnenju s svojo ekipo tako predmoderen in škodljiv, da je bilo o tem preprosto treba nekaj zapisati. No, ob letu osorej imam objavljenih nekaj deset kolumen v tiskanih in spletnih medijih, pa še nekaj nastopov na televiziji in radiu.

Kar veliko torej. Temu ustrezno je bilo čez moje pisarije prelitega tudi nemalo žolča po spletnih forumih. Splet je pač najbolj demokratičen in ažuren medij, ki omogoča tudi to, da se primitivne gostilniške debate, ki so v preteklosti ostale v krogu nekaj zagrizenih oseb, postavijo vsem na ogled.

No, mnenja o mojem pisanju so različna. Tisti, ki jih nosi bolj na desno, so s pisanjem pričakovano zadovoljni. Razumljivo. Razumljivo je tudi to, da gredo tistim, ki jih nosi na levo, moja mnenja na živce. Preseneča pa, da levi forumaši, ki naj bi bili skladno s slovenskimi političnimi miti bolj strpni, menijo, da drugače misleči nimajo pravice tega mnenja tudi izraziti, kaj šele objaviti v javnem mediju. Odzivi so v preštevilnih primerih neizmerno žolčni in primitivni. Kletvic in zmerjanja ne manjka. Tako lahko preberem, da sem "seljačina". Pa da bi mi bilo treba vzeti akademske nazive. Pa še marsikaj drugega. Hej, človek, saj sem le zapisal, kako razmišljam. "Make love, not war!"

Uživam v argumentiranih razpravah. A očitno je kaj takega včasih kar malce preveč. S častnimi izjemami kultiviranih in argumentiranih nestrinjanj, ki jih vedno z veseljem preberem, je velika večina napadov ad hominem in ne ad rem. In to kljub temu da si levi nekako lastijo tudi primat pri izobraženosti in sofisticiranosti.

Še posebej presenetljivi pa so ne tako redki forumski napadi na moj priimek. Nekako v smislu, Rončević, poberi se tja, od koder si prišel! Kar me nekoliko spravi v zadrego. Kam naj se poberem? V Novo mesto? Seveda ne, pošiljajo me v dele sveta, s katerimi nimam nič. Kar je malce presenetljivo glede na to, da si levica lasti tudi primat nad volilnim telesom, ki ni slovenskega izvora. Hm, ali so res tako strpni do drugačnih ali pa gre za mitologijo in volilno preračunljivost?

Dragi moji, levica nima licence za strpnost. Pa naj si jo še tako lasti. Znajo kar lepo zlivati žolč na drugačne, jim lepiti etikete in jih prav nemarno valjati po stereotipih. Dragi levi in desni, brez potrebe. Imejte se radi in morda bo ta svet tudi zaradi vas malce lepši.