Prevarantstvo

Ta vlada bo namreč nekakšna politična "himera", tj. oportunistična združba brez jasnih vrednotnih temeljev, idejnih usmeritev in programske kohezivnosti. To, kar druži novokomponirane partnerje, je zgolj težnja po rentah, napajajočih se iz vedno bolj praznega državnega korita. Za povrh bo na njenem čelu stala oseba brez kakršnihkoli pozitivnih referenc, katere edini "dosežek" je sodelovanje pri ustvarjanju rekordnega javnofinančnega primanjkljaja. O tem, za kakšno "kapaciteto" gre pri najverjetnejši prihodnji mandatarki Alenki Bratušek, priča vpogled v njeno magistrsko nalogo. Tudi če bi odmislili resne in utemeljene očitke o plagiatorstvu, ki so se v teh dneh pojavili v javnosti (česar seveda ne moremo storiti), je s tem izdelkom marsikaj hudo narobe. Naloga je povsem deskriptivna, brez jasnih hipotez in opredelitve temeljnih konceptov, z zmedeno strukturo in skromnim naborom uporabljene literature (vsebuje na primer samo dva vira v angleščini). Posebno poglavje pa je jezik naloge, ki je na ravni kakšnega – ne posebej dobrega – srednješolskega spisa (mimogrede, za Bratuškovo je Anglija samostojna država). Vsekakor je daleč pod standardi znanstvenega magisterija. In takšna mediokriteta naj bi postala "rešiteljica Slovenije"? Tisti, ki so tako "načelno" izstopili iz odhajajoče vlade zaradi domnevnih grehov njenega predsednika, so se mirno pripravljeni povezati s stranko kvaziodstopljenega ljubljanskega župana (ta si je pustil na stežaj odprta vrata za vrnitev na vrh stranke), ki ga bremenijo daleč hujše obtožbe. Da ne govorimo o tem, da z županske funkcije nikakor ne namerava odstopiti (čeprav so njegovi domnevni grehi povezani prav z njo), njegova "nekdanja" stranka pa ga pri tem povsem podpira. Spet se pokazalo, da se je pogosto treba bati tistih, ki se sami postavljajo s svojo moralnostjo. Tako je ravnanje najglasnejšega med "moralisti", Gregorja Viranta, eklatanten primer moralne sprevrženosti. Gre za prevarantstvo, ki mu že dolgo ni bilo para – čeprav je v tej kategoriji na Slovenskem konkurenca zares huda. Politik, ki se razglaša za liberalca, je v svojem bistvu navaden birokratski oportunist brez kakršnekoli vsebine, ki je pripravljen obrniti hrbet komurkoli in čemurkoli za dosego svojih koristi. Virant ni izdal le Janeza Janše – človeka, ki mu sicer dolguje celotno politično kariero. Izdal je svoje najtesnejše sodelavce v stranki, tiste iz njene liberalne struje, zbrane okoli nekdanjega finančnega ministra Šušteršiča, ki so mu služili zgolj za "maskote", za ustvarjanje vtisa, da gre pri Državljanski listi za "nekaj novega", zdaj pa jih je brez pomisleka zavrgel. In končno je izdal program svoje stranke. S tem, ko se je "vrgel v objem" Pozitivni Sloveniji in Socialnim demokratom, je po vsej verjetnosti uničil najpomembnejša protikrizna projekta (državni holding in slabo banko), ki so ju snovali prav ljudje iz njegove stranke, in s tem izničil delo, ki so ga v tem letu dni opravili. Državo pa potisnil v nevarno bližino bankrota. Namesto reform, usmerjenih v liberalizacijo gospodarstva in družbe, bom tako dobili vrnitev neosocialistične politike. Ob takšni politiki in ob ekipi, ki jo bo vodila, lahko država kaj kmalu pride v stanje, v primerjavi s katerim bo "grški scenarij" tako rekoč nekaj, kar bi si lahko želeli.