Perestrojka po severnokorejsko

Pred časom so ugotovili, da postaja Daljni vzhod žarišče morebitnih geopolitičnih težav prihodnosti in da je nujno potrebno, da nadzorujejo dogajanja v tako občutljivi regiji. Težave za Washington ne predstavlja le vzpon Kitajske, ampak tudi številna lokalna, nerešena vprašanja, posredno povezana z azijskim gigantom. Žarišča nestabilnosti so zgodovinsko nerešene težave Tajvana, številčnih otokov v Tihem oceanu brez jasne suverenosti, nepojasnjene meddržavne meje, spomin na pretekle odnose med Pekingom in Tokiom, ki se ne razlikujejo preveč od "starih časov", v katerih sta bili glavni temi napetost med Parizom in Berlinom in seveda jedrsko okrepljena Severna Koreja. Severno Korejo že nekaj mescev vodi Kim Džong Un, ki je na prestolu v Pjongjangu nasledil očeta Kim Džong Ila in dedka Kim Il Sunga z mehkim prehodom, potem ko se je kar nekaj let izobraževal v tujini. Ne glede na mladost je prevzel vodenje države z odločnim pristopom in prevetril skoraj vse vodilne funkcije tako, da so vodstveni kadri popolnoma novi ter še predstavljajo nerešeno enigmo za vse analitike in tuje obveščevalne službe, ki morajo pripravljati zunanjepolitične strategije. Ne glede na zamenjavo ljudi je opazno, da je mladi vodja precej zmanjšal moč vojaških elit in počasi podal roko tujim sogovornikom. Male geste počasi ne presenečajo več mednarodne politike, temveč postajajo jasni signali, da Severna Koreja išče izhod iz popolne izolacije in da se zadnji totalitarni režim na zemlji počasi prebuja iz zimskega spanja. Dolga leta pogajanj, številnih preobratov, jedrskih poskusov, izsiljevanj in tajnih pogovorov počasi peljejo proti svetlobi na koncu predora. Kim Džong Un je začel previdne, počasne, gospodarske reforme na področju kmetijstva.

Vsaka pridelovalna družina zdaj lahko delček (trideset odstotkov) proizvodnje zadrži za lastno trgovanje. Na mednarodnem odru pa je Severna Koreja za "nasvet" pri reformah zaprosila velikega kitajskega brata, s katerim ima podpisanega enega od redkih mednarodnih sporazumov – sporazum o prijateljstvu ter medsebojnem sodelovanju in pomoči iz leta 1961. Najbližji, največji in politično edini sprejemljiv glede na dejstvo, da komunistična partija še vedno vodi državo (uspešno). Peking je z največjim navdušenjem priskočil na pomoč mali državici, saj se zaveda, da je priložnost edinstvena. Severna Koreja se ne sme prenaglo odpreti v svet, sicer bo tvegala prevelik družbeni, politični in gospodarski šok, hkrati pa mora ostati v vplivnem območju Kitajske, kot vmesni člen s kapitalistično Južno Korejo. Mladeniču v Pjongjangu je nauk kolapsa Sovjetske zveze zaradi takratnih reform jasen. Pozna zgodovino in ve, da ne sme prehitevati časa. Odpiral se bo zaradi nujnosti svežega kapitala in primarnih dobrin. Sistem bo poskusil rešiti in preživeti kljub spremembam. Za to bo Gorbačovovo perestrojko in glasnost reinterpretiral po severnokorejsko! In po potrditvi Obame, izvolitvi Xi Jinpinga in naslednjih južnokorejskih predsedniških volitvah bo svet spet dobil možnost, da reši jedrsko vprašanje.