Torek, 28. 3. 2023, 23.57
1 leto, 7 mesecev
Miha Mazzini: Kako kaznovanje dobrote pomaga pri karieri
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,31
53
Srednješolci bodo letos na maturi pisali o Antigoni, človeku, ki se odloči, da pravnega zakona ne bo spoštoval zato, da ohrani lastno človečnost. Zavijali bodo z očmi, češ, kaj nas briga nekaj, kar se je dogajalo pred tisočletji, in ne bo jim prav jasno, kaj naj bi pomenilo izbiranje med moralnim zakonom in človeškim pravom.
Profesorjem in profesoricam priporočam, naj peljejo dijake zgodaj zjutraj na kavo ali čaj. Recimo ob 6.50.
Izkusili bodo, da se Antigonina drama odigrava vsak dan v tisočerih dušah. Da ne mine jutro, ko se človečnost ne bi tolkla z birokratsko mašinerijo.
Jutranji čaj
V center Ljubljane sem prišel precej prezgodaj in si rekel, popijem čaj in počakam na toplem. Vkorakam v bife, natakarica je sama za pultom in si me ogleduje, kot bi se s stropa spustil severni medved. Okleva, tuhta. Rečem: "Sem prezgoden?" "Ja," reče, "odpremo šele ob sedmih." Manjkalo je še pet minut. Vprašam: "Grem ven?" Odloči se: "Ne, kar počakajte tule. Kaj pa boste?"
Prinesla mi je čaj in spotoma razložila, zakaj je tako oklevala. Letos pozimi, v dneh najhujšega mraza, je pred lokalom zagledala možakarja, ki se je tresel od mraza. Čeprav je do uradnega odprtja manjkalo še deset minut, reveža ni mogla pustiti prezebati in mu je odprla vrata. Ko pa je bil že notri in se ji lepo zahvaljeval, mu je skuhala tudi kavo, ki jo je naročil. Ko je predenj položila skodelico, se je zarežal, češ, pa te imam, in potegnil iz žepa izkaznico: "Inšpekcija!"
Ker je stregla pred uradnim delovnim časom, je kazen plačala iz lastnega žepa.
Inšpektor torej izkorišča tujo dobroto, da zviša svoje delovne rezultate. Vsak, ki bo prišel z njim v stik in nastradal, bo dvakrat pomislil, preden bo spet pomagal tujcu. Zaradi takih ljudi je seveda v družbi dobrote vedno manj, ker je očitno prepovedana.
Natakarice v takem položaju so mini Antigone - bo spoštovala pravo ali svojo človečnost? Bo pomagala zmrznjenemu ali pogledala proč, češ, pravila so pravila?
Jutranji kruh
Popil sem čaj in si zaželel dobrega kruha. Hitro sem ugotovil, da se kvalitetne pekarne odpirajo šele ob osmih. Prodajalke in prodajalci so notri, strmijo v vrata, ne upajo pa mi prodati kruha. "Veste, inšpekcija!" V eni od treh pekarn mi je prodajalka celo rekla, da prodati ne upa, da ne bi plačala kazni, mi pa kruh pokloni, če sem lačen. Odklonil sem, seveda, a bil ganjen.
Kljub udaru birokracije dobrota očitno še obstaja, le da je ilegalna.
Sobotna pošta
Potem je prišla sobota in spomnil sem se na priporočeno pošiljko. Pošte seveda v mojem delu mesta že dolgo ni več in pošiljke prevzemamo v trgovini, ki je s pošto podpisala pogodbo.
Itak sem šel mimo nje, videl, da je odprta, in vstopil.
"Dober dan, prišel sem po priporočeno pismo."
"Joj, veste, pošta je zaprta," je rekla prodajalka ter stala pred policami s pismi in paketi.
"Kako? Pa saj ste tukaj? In na vratih piše, da imate danes odprto."
"Ja, ampak to velja za trgovino. Mi delamo. Pošte so pa ob sobotah zaprte."
"Čakajte, ne morete mi dati pisma, čeprav stojite zraven njega?"
"Ne smem. Veste, inšpekcija. Vi podpišete in potem se vidi datum prevzema, pa je sobota in pošta ne dela."
"Ampak vi ste trgovina, ne pošta."
"Oboje smo, hkrati. Trgovina dela, pošta je pa zaprta. Veste, inšpekcija."
"Moment, vaša trgovina pošilja tudi po pošti, mar ne? Če bi naročil pri vas in bi zdaj prišel po vaš paket, mi ga ne smete dati?"
"Seveda, saj smo zaprti."
"Aha."
"Če bi pa isti izdelek zdaj prišel kupit v trgovino, bi mi ga pa dali?"
"Seveda, saj smo odprti."
"Aha."
Dobrota
Družbo skupaj drži dobrota.
Zato mora vsaka družba najti načine, da zaustavi klinične psihopate raznih spektrov, predvsem narcističnega, kajti ti ljudje živijo točno na račun dobrote, parazitirajo v njej, sesajo kot vampirji, in nikoli je ne vrnejo, saj je dobrota povsem zunaj njihovih zmožnosti.
Povejte dijakom, ki se bodo mučili z Antigono: vsak človeški zakon, ki zatira dobroto, je moralno škodljiv.
Ko sem o natakaričini zgodbi pripovedoval znancem, se jih je nekaj oglasilo, da poznajo lokale, ki začnejo delati že uro ali dve prej, na črno, brez računov. Razumem, a inšpektor zagotovo loči med zaprtim lokalom, pred katerim se mora pretvarjati, da zmrzuje, in nabito polno beznico, ki je veselo zaorala že ob šestih zjutraj. Če ne loči, ne spada v službo, ampak v varovano ustanovo.
Za tistega, ki je oglobil natakarico, ne vemo, ali je klinični psihopat, zagotovo pa lahko rečemo, da bo za svoj lasten majhen uspeh izkoristil tujo dobroto, torej žrtvoval svojega bližnjega.
Tak človek je heroj modernega časa. Sodobni heroji, s katerimi hranimo mladino, so polni psihopatskih lastnosti.
Natakarica, ki tvega in odpre vrata premraženemu, je borka proti sodobnemu sistemu grobega individualizma in egoizma.
Današnji Antigonin boj se ne odloča na barikadah in v velikih zgodbah, marveč v drobnih oklevanjih meglenih in mrzlih juter.
Klinični psihopati
Kliničnih psihopatov se rodi približno odstotek, vse preostale mora narediti vzgoja. Če jih načeloma družbe brzdajo, je sodobni kapitalizem šel v nasprotno smer: malikuje jih, hvali in jih postavlja za idole. Če že ne morete postati 100-odstotni psihopat, pa si vsaj prisvojite čim več njegovih lastnosti.
Nikoli ne bom pozabil navdušenega obraza slovenskega podjetnika, ko je izvedel, da njegov heroj Steve Jobs parkira čez dve mesti za invalide - in s kakšnim veseljem si je tudi on privoščil posnemanje.
Inšpektor, ki napiše globo pet minut pred odprtjem lokala, je očitno v svoji službi pohvaljen, drugače tega ne bi počel, kar pomeni, da ga postavljajo za zgled sodelavcem. Torej ima tudi njegov šef psihopatske lastnosti, drugače bi ga malce povprašal, kaj za vraga počne.
In tako navzgor po lestvici.
Vzgoja psihopatskih lastnosti
Precej staršev se je na vso moč in z vsemi silami lotilo vgradnje čim več psihopatskih lastnosti v svoje otroke, sploh tistih z bolj narcističnega spektra.
Šola ni nobena protiutež, marveč veselo gara na isti ladji: boj za točke, egoizem, brezobzirno tekmovanje in tako dalje.
Obenem pa oboji, starši in šolniki, čutijo, da je stanje slabo. Ko pa začnejo razpravljati, kako bi ga izboljšali, v strahu pred resničnimi problemi najdejo čudežno rešitev: digitalizacija. Naredimo še več osamljenih, atomiziranih in depresivnih ljudi! Glede digitalizacije lahko svetujem enako, kot svetujejo lastniki digitalnih korporacij a la Zuckerberg in Gates svojim otrokom - čim kasneje in čim manj.
Večina populacije ni narejena za klinično psihopatologijo, marveč za skupinsko sodelovanje. Če otroci cele dneve in noči preživijo izolirani za zasloni, potem bi ravno šole morale biti središča skupnosti, pogovora, pomoči, debate, skupnega reševanja problemov in ne brezobzirnega tekmovanja.
Maturitetni spis
Me prav zanima, koliko teh tem bodo profesorice in profesorji upali načeti, ko bodo govorili o Antigoni. Ali pa bodo raje zahtevali, naj se dijaki naučijo pripravljene formule? Saj bodo z njimi dovolj dobro pripravljeni za službe, kjer se je brez razmisleka in srca treba držati pravil in uspevati na račun tuje dobrote, ki res, roko na srce, s psihopatskega stališča gledano, ni drugega kot napaka v sistemu.
Izbris
Stavit grem, da izbrisa leta 1992 dijakom učitelji ne bodo omenili. Zgleden primer krivičnega zakona proti človečnosti, moralne napake, ki bi zahtevala neznanski osebni pogum za priznanje, tako, da bo država raje izbrisanim prej postavila spomenik kot pa uredila status.
Koliko uradnikov je bilo porinjeno v Antigonino odločitev, lahko vidimo po statistikah izbrisa glede na občine. Ponekod ga niso ravno izvajali, torej so ostali človečni. Drugod so udarili na vso moč, do zadnje črke zakona, do golega sadizma.
Na tem mestu bi se rad zahvalil tistim prvim, na strani človečnosti, pa četudi jim je škodilo pri karieri.
Ravno to, drage profesorice in profesorji, je glavna točka, ki jo morate povedati mladim - gotovo bodo prej ali slej tudi oni postavljeni pred tako izbiro. Kako se bodo odločili?
53