Petek, 7. 2. 2014, 15.57
1 leto, 2 meseca
Materialni interesi presegajo vse delitve
Vse več prihaja na plano o skrivnih pogovorih in dogovorih, ki sta jih že v začetku leta 2005 sprožila, vodila in sklenila takratni prvi mož družbe Apple Steve Jobs in njegov kolega v družbi Google Eric Schmidt. To je bilo obdobje velike rasti v Silicijevi dolini in obdobje, v katerem je bilo povpraševanje po dobrih programerjih, sistemskih skrbnikih in drugih računalničarjih izjemno veliko.
Pozabila sta na zdravo tržno tekmovalnost in se dogovorila, da drug od drugega ne bosta novačila zaposlenih. Še več, razkrila sta si drug drugemu svoje plačne sisteme in jih usklajevala tako, da bi še bolj preprečili mobilnost zaposlenih med podjetjema in celo obveščala drug drugega, če se je na odprti razpis enega prijavil nekdo, ki je že bil zaposlen pri drugemu. Poskrbela sta celo za uvedbo internega sistema kaznovanja za tiste, ki teh nezakonitih dogovorov ne bi spoštovali in, kot so nekateri kadrovski lovci, ki tega niso spoštovali, boleče spoznali na lastni koži, je ta deloval hitro, popolno in neusmiljeno.
Tega dogovora seveda nista uradno zapisala in podpisala, ker sta se, kot se je razkrilo iz njune poznejše korespondence, zavedala, da ne smeta dati na papir česarkoli, kar bi bil pozneje lahko temelj za tožbo, toda njuno dopisovanje po elektronski pošti je razkrilo zelo veliko – gotovo več, kot sta želela.
Tovrstno dogovarjanje dveh velikih direktorjev je prepričalo še druge velike računalniške delodajalce. Prikrajšani pa so drugi strokovnjaki računalništva, ki tako niso niti vedeli, da so jim vzeli priložnost za doseganje njihove prave tržne cene. Po nekaterih ocenah jih je čez 60 tisoč, po drugih pa celo čez sto tisoč. Mnogi med njimi se po preiskavi ameriškega pravosodnega ministrstva, ki traja že od leta 2010, odločajo za skupinsko tožbo proti svojim takratnim delodajalcem. Ocenjujejo, da so podjetja tako nepošteno prihranila okrog devet milijard ameriških dolarjev (6,6 milijarde evrov) in s tem okrepila svoje zaslužke in že tako ali tako mastne bonuse tistih direktorjev, ki so sklenili tak nezakonit dogovor.
Preiskava o podobnem dogovarjanju poteka tudi proti nekaterim drugim velikim računalniškim podjetjem, kot je eBay. Praksa velikih, da se kljub vsem svojim nasprotjem znajo zmeniti v škodo majhnih, očitno ni osamljen pojav. Tekmeci, če ne celo sovražniki, navzven so še kako veliki prijatelji, ko gre za zakulisne dogovore v skupnem interesu.
A kaj pa vsi mi vemo, kaj se eni in drugi zmenijo za kulisami, nekje morda na kakšnem golfu, na skrivnem sestanku v kakšni restavraciji ali kje drugje, ko se kujejo dogovori. Lahko le sklepamo, da jim je takrat do državljanov mar približno toliko kot velikim računalniškim podjetjem in njihovim vodjem za poštene tržne plače njihovih najbolj strokovnih sodelavcev.