Pred natanko petdesetimi leti je nastal vizionarski Moorov zakon, ki je izjemno dobro opredelil nadaljnji razvoj računalništva in komunikacij, posredno tudi posledične daljnosežne spremembe.
Ko pogledamo, kakšne naprave so nam bile na voljo pred petdesetimi, pravzaprav tudi dvajsetimi ali celo desetimi leti, postane takoj jasno, da se razvoj prav na področju računalništva in komunikacij dogaja veliko hitreje, kot bi to lahko takrat napovedali največji optimisti. Drzna napoved se je uresničila (in presegla pričakovano) Pred natanko petdesetimi leti, to je na začetku druge polovice aprila leta 1965, je v reviji Electronics Magazine takrat 36-letni ameriški računalničar in poslovnež Gordon Moore objavil drzno napoved, da se bo v naslednjih desetih letih število tranzistorjev na čipu vsako leto podvojilo. Interval se je sicer do danes že skrajšal, a Moorova vizionarska napoved, s katero je opredelil hitrost sodobne digitalne revolucije, se je v zgodovino zapisala kot znameniti Moorov zakon. Moore je pozneje zaslovel tudi kot eden od soustanoviteljev visokotehnološkega podjetja Intel leta 1971.
Učinki eksponentno gor, cena eksponentno navzdol Toda sama podvojitev števila čipov na tranzistorju še ne bi bila dovolj za tako hiter napredek informacijskih ter komunikacijskih tehnologij in storitev, če je ne bi spremljal še en izjemno pomemben trend: cene tranzistorjev so namreč eksponentno padale, medtem ko je njihova zmogljivost prav tako eksponentno naraščala. Posledično se je daljšala energetska učinkovitost naprav, ki so za vedno več opravil seveda potrebovale vedno več energije.
Ta trend se lepo vidi tudi v maloprodaji, kjer so cene na prvi pogled videti vedno enake, le da vsako leto za enako količino denarja – odmislimo inflacijo in druge depreciacijske parametre – dobimo bistveno več. Ali pa še očitnejši primer iz maloprodaje: vrhunski mobilni telefoni priznanih proizvajalcev so v prosti prodaji (brez subvencij in vezav) vredni nekje med 500 in 700 evri, a le poglejmo, koliko več danes ponujajo paradni konji v primerjavi s tistimi izpred nekaj let. Povsem drugačno življenje Moore je svojo vizijo tudi podjetniško okronal kot soustanovitelj družbe Intel, kjer je še danes častni predsednik. Prav tista uresničena večja stroškovna, zmogljivostna in energetska učinkovitost je odprla pot do novih naprav in storitev, ki so ob svoji vedno večji uporabnosti vendarle postale cenovno dostopne najširšemu krogu uporabnikov.
Digitalna revolucija je spremenila praktično vsak košček našega vsakdana ter tudi način, kako komuniciramo, kako delamo in kako se zabavamo. Najbrž tudi Moore pred pol stoletja ne bi mogel napovedati, kako bo ta svet videti danes, a nedvomno je prav Moorov zakon postavil enega od pomembnejših temeljev te (r)evolucije, katere sadove lahko uživamo danes. Nekoč in danes Prvi Intelov mikroprocesor 4004, takrat revolucionaren izdelek v približni velikosti radirke na vrhu svinčnika, je v primerjavi z današnjimi 14-nanometrskimi procesorji pravi ubošček. Ne le, da so današnji procesorji večmilijonkrat manjši, njihova procesorska moč je nekajtisočkrat večja, učinkovitost skoraj stotisočkrat večja, vse to ob ceni, ki je okrog 60-tisočkrat nižja od cene prvega Intelovega procesorja. Danes samo Intel, ki ni edini proizvajalec procesorjev, v svojih tovarnah vsako sekundo proizvede več kot deset milijard tranzistorjev, pravijo.
Morda še takšna primerjava: če bi želeli s tehnologijami iz leta 1971, ko so ustanovili Intel, zagotoviti vsaj približno enako funkcionalnost in zmogljivost, kot ju ima danes pametni telefon z enim izmed naprednih operacijskih sistemov, bi moral imeti takratni procesor velikost tlorisa srednje velikega avtomobila. Če bi želeli današnji čip zaznati s prostim očesom, bi morali tranzistor povečati na velikost spodobno velike hiše, pravijo pri Intelu. Vse je odvisno od nas samih Da, svet se spreminja. Otrok, ki se je danes rodil, bo ob svoji polnoletnosti na današnje razmere verjetno gledal kot mi danes na dinozavre. Dobro ali ne? Odvisno od tega, kako se bomo s tem spopadli in ali bomo znali poskrbeti, da bomo ostali uporabniki tehnologij, ne pa postali njihovi sužnji. Napredek je tu in nam na voljo, samo od nas pa je odvisno, ali ga bomo znali čim bolj obrniti sebi v prid in korist.
1
