Četrtek, 6. 11. 2014, 13.18
7 let
Kdaj vas Slovenec vzljubi?
Vprašanja lahko razdelim na domača in tuja. Pri prvih vodi eno, na katerega ne znam odgovoriti, in to vsakemu tudi povem, pri tujcih pa sta vodilni vprašanji "Kako?" in "Zakaj?".
Hm. Vsakič odgovorim, da verjetno kako splošno pravilo ne obstaja, obenem pa se spomnim Irana, kjer so satelitske antene prepovedane in tuji TV-programi tudi. Tako govorite s človekom, nato nenadoma vstane in vas pelje na balkon za kako zaveso in vam pokaže svojo satelitsko anteno.
Sledite mu še pred televizor, kjer preklika stotine kanalov in pač potrpite, ker se zavedate, da ste del simbolnega dejanja, proglašeni ste bili za zaupanja vrednega.
Imamo Slovenci tak ritual?
Nato sem oni dan šel gledat, kaj Slovenci iščemo z googlom in praznoverje je neverjetno visoko. Na članek sem dobil precej odzivov in vsi so se zapičili v besede, ki sem jih izbral za primerjavo; a ko so ponujali svoje, sta praznoverje in zarote vedno pogoltnila neverjetno velik del našega zanimanja. Na nekaterih področjih smo celo vodilni na svetu.
Tako vsako jutro pogledam facebook in že po dveh ali treh "novicah" naletim na osebo, ki prijateljem deli nujen nasvet. Danes, recimo, je zaokrožil recept o tem, da se bolezni znebite tako, da pljunete v posodo z zemljo, nato vanjo zasadite rastlino in ta bo nase prevzela vse vaše tegobe.
Recepti večinoma k nam prihajajo prek srbskih strani, ki citirajo ruske vire. Kot sem že zapisal, pač dežele brez renesanse, brez razsvetljenstva in večji del zgodovine brez demokracije.
A danes sem končno doumel!
Slovenec v drugem neha videti tujca tisti trenutek, ko sleče masko modernosti in začne z njim deliti praznoverje ter paranojo.
Seveda se severnjaki še posebej čudijo, da se kar nenadoma iz debate o startupih ali poslovnem odločanju slovenski partner nagne naprej in reče: "Veste, če vas kaj boli ... Lahko vam 'zrihtam' čudovitega ruskega zdravilca s pijavkami ..." To je trenutek, ko je led prebit, ko je ponujeno prijateljstvo – ki pa zna tudi spodleteti, čisto po nepotrebnem, saj se tujec odmakne, češ opravka imam z manijakom.
Ni res. Le simbolnega rituala prijateljstva ne zna sprejeti.
Moral bi deliti kak svoj nasvet, recimo o prenosu bolezni na rože ali vsaj o kakem bioenergetiku.
Prav tako moramo naš ritual deliti v poslovnem tisku, saj se obeta velika prodaja državnih podjetij. Naši in tuji poslovneži se bodo pogajali, pogovarjali o podrobnostih, provizijah, skratka vsem, kar že delajo povsod, potem pa, po dobri večerji, bo nastopil trenutek, ko se bo naš pogajalec zaupno nagnil do tujca in mu zašepetal na uho: "Veste, poslovnih skrivnosti vam ne bodo kradli, če si pred spanjem ovijete okoli glave aluminijasto folijo!" Nevedni tujec bi se z grozo odmaknil, po tem članku pa se bo srečen nasmehnil, razširil roke in objel našega poslovneža. "Prijatelj moj!" bo vzkliknil.
In mu v žep spustil prisluškovalno napravo.